Tekoča voda je absolutni pogoj vsega življenja na zemlji. Vsa živa bitja za življenje potrebujemo vodo, saj je voda naša osnovna sestavina. Brez nje ne moremo preživeti dlje kot 100 ur, medtem ko smo brez hrane lahko cele tedne, celo mesece. Ravno sposobnost vzdrževanja stabilnosti znotraj- in zunajcelične tekočine je pravzaprav omogočila prilagoditev ter evolucijo živali in rastlin.
Avtor: Saša Vrbančič
Velikokrat slišimo, da je voda najbolj zdrava pijača. Vse telesne funkcije (dihanje, prebava, asimilacija, presnova, izločanje in uravnavanje telesne temperature) lahko potekajo samo ob navzočnosti vode. Brez vode ni topitve in prenosa hranilnih snovi, npr. kisika in mineralnih snovi skozi limfo in ostalih telesnih tekočin. Voda pomaga vzdrževati ravnovesje tlaka, kislosti in sestave vseh kemičnih reakcij. Voda nenehno in uravnoteženo kroži med krvjo in telesnimi organi. Z izločanjem in izparevanjem vode skozi pore izgubimo veliko te dragocene tekočine, zato je nujno, da jo nadomestimo. Vsak dan je treba zagotoviti telesu vsaj liter in pol, celo dva litra tekočine. Potreba se poveča ob naporni fizični dejavnosti, povišani telesni temperaturi, uživanju preslane hrane. Tudi vsak bolezenski proces vpliva na normalno funkcijo telesne potrebe po vodi. Prebavne motnje, ki so povezane z dolgotrajno drisko, povzročajo precejšnjo dehidracijo in zahtevajo ustrezno nadomeščanje izgubljene vode. Voda je potrebna tudi za pravilno presnavljanje. Osnovno pravilo je, da je treba za vsakih zaužitih 1.000 kalorij popiti liter vode.
Potrebe po vodi
Starost ima pomembno vlogo pri določanju telesnih potreb po vodi. Dojenček potrebuje 1,5 litra vode na dan, odrasli pa 2–3 litre. Fizično dejavne osebe potrebujejo več tekočine. Nosečnice potrebujejo okoli 2,3 litra vode dnevno, doječe matere celo 3 litre in moški več kot ženske. Ker imajo moški v povprečju večjo brezmaščobno maso in potrošnjo energije, potrebujejo več vode kot ženske. Malčki in otroci potrebujejo več vode v razmerju z njihovo telesno maso, saj ne morejo tako učinkovito koncentrirati urina in zato ker je njihova površina glede na maso večja, zaradi česar je tudi večja izguba tekočine skozi kožo. Starostniki morajo paziti na zadostno hidracijo, saj staranje zmanjšuje občutek žeje kot tudi sposobnost koncentriranja urina. Raziskave kažejo, da višji vnosi vode zmanjšujejo pogostnost ledvičnih ali žolčnih kamnov, celo nekatere vrste raka ozdravijo in so tudi sicer zelo koristni za zdravje.
Pomanjkljiva hidracija ali dehidracija
Dehidracija povzroča vrsto simptomov – utrujenost, glavobol, zmanjšano pozornost, kolaps in tudi smrt, ki se lahko zgodi, če izgubimo vode za več kot 10 % telesne teže. Zelo pozorni bi morali biti pri šoloobveznih otrocih, saj pomanjkanje tekočine povzroči upad koncentracije. Težji simptomi dehidracije so včasih opazni pri starostnikih, kar je posledica manjšega pitja vode iz medicinskih, psiholoških ali socialnih razlogov. Povečano uživanje vode pri zdravem človeku zlahka nadzirajo ledvice z odvajanjem večjih količin urina. Če do tega ne pride, se zaradi prevelikega vnosa vode ali okvare ledvic lahko zgodi, da raven natrija upade, kar je življenjsko ogrožujoče.
Kako piti?
Ko postanemo žejni, smo že delno dehidrirani. Zato je prav, da pride v našo zavest redno pitje vode. Ostale pijače (sokovi, pivo, vino, celo žgane pijače) nam ne prinašajo kakšnih posebnih koristi glede zadovoljevanja hidracije. Tekočino je potrebno uživati v majhnih količinah, enakomerno razporejenih preko dneva. Že od nekdaj velja, da je zdravo popiti na tešče kozarec vode, prav tako pa je to dobra navada tudi pred spanjem. Tako se primerno pripravimo na opazno izgubo vode, do katere pride med spanjem. V navado pa naj nam pridejo tudi kozarci pred kosilom ali večerjo.
Dovoljšnja hidracija je izredno pomembna v vročih poletnih mesecih ter pred, med in po fizični dejavnosti. Izgubljeno telesno tekočino in minerale je najbolje nadomestiti z izvirsko vodo. Športnikom pa ne zadošča samo voda, ampak je pomemben tudi vnos mineralov, ki so jih izgubili med samo aktivnostjo. Dalj časa kot je trajala aktivnost, bolj pomemben je vnos dodatnih snovi.
Katero vodo naj pijemo?
Naravno čista voda ne obstaja. Vsa voda, ki jo pijemo, vsebuje raztopljene topne primesi, mnoge pa vsebujejo tudi določene mikroorganizme. Voda, ki jo pijemo, prihaja do nas v različnih oblikah, ki se med seboj malenkostno razlikujejo: pitna voda, izvirska, ionizirana, voda iz pipe, filtrirana voda, naravna mineralna voda, destilirana voda in vodni pripravki, ki jih oglašujejo kot posebno zdravilne. Ustekleničene vode so podvržene mednarodnim predpisom, vendar ni rečeno, da so vse primerne za pitje. Razne raziskave kažejo večja ali manjša odstopanja v kakovosti take vode. Jasno je, da morajo biti vse naštete vode pitne, da vsebujejo topne primesi (vključno s tistimi, ki so uvrščene med onesnaževalce) pod zakonsko določeno spodnjo mejo dovoljenega, da so bakteriološko neoporečne, in da so podvržene stalnemu preverjanju.
