Zakaj bi shujšali?

V prejšnjih člankih smo se ukvarjali s hrano, ki je primerna za nas in naše zdravje. Hrana nam daje energijo in vpliva na naše dobro počutje. Kar pojemo danes, vpliva na naš današnji dan in na našo prihodnost, na nas osebno in na naše najbližnje, ki jim hrano pripravljamo. Večkrat je bilo napisano, da smo vsak zase kreator svojega jedilnika in da je samo od nas samih odvisno, kaj in koliko pojemo in popijemo.

Avtor: Helena Okorn, mag. farm.

Naša odgovornost je velika, hkrati pa je lahko tudi breme, saj se soočamo z veliko svobodo pri izbiri hrane. Morda vemo, kaj je dobro za nas, a kaj, ko se nam ponuja marsikaj, kar nam pravzaprav škodi.

Prehajamo v področje nezdravega, kamor sodi tudi debelost. Pereča tema, ki se pojavlja vsepovsod, in to ne brez razloga. Debelih ljudi je čedaje več in kar je še bolj zaskrbljujoče, delež otrok s prekomerno telesno težo narašča. Debelost presega estetsko komponento; je velika zdravstvena težava.

Odvečno breme

Prekomerna teža in debelost vplivata na naše počutje in ogrožata naše zdravje. Odvečni kilogrami so breme za naše telo, zlasti za sklepe in srce, in so velikokrat vezani na naše čustveno stanje. Poleg estetske komponente pa so posledice debelosti razsežnejše. Raziskave kažejo, da debelost pri zdravem človeku pripomore k razvoju številnih kroničnih bolezni in bolezenjskih stanj. Več odvečnih kilogramov imamo, večje je naše tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, vnetja sklepov, motenj dihanja in nekaterih vrst raka.

Čeprav morda želimo shujšati predvsem zaradi lepšega videza, doseganje in ohranjanje teže, ki je primerna za nas, pomaga tudi pri obvladovanju bolezni, ko se z njimi že soočamo. Npr. izgubljeni kilogrami vplivajo na znižanje povišanega krvnega tlaka, izboljšajo krvno sliko, blagodejno vplivajo na raven krvnega sladkorja. Primerna telesna teža prinaša mnogo koristi; izboljša naše zdravje in počutje ter tako vpliva na kakovost našega življenja.

Ste zadovoljni s svojo težo?

Zanimivo je, da so le redki ljudje zadovoljni s svojo težo. Na nas stalno vpliva okolje s težnjo po vitkih, mišičastih telesih kot idealu lepote. Na vsakem koraku se soočamo z opevanimi lepimi postavami. Hkrati pa ne manjka nasvetov, kako bi to lahko dosegli. Se morda kdaj vprašamo, zakaj ob množici nasvetov iz revij, različnih salonov in ostalih bolj ali manj (ne)strokovnih ustanov, nismo vitki in postavni, če si to želimo? So nasveti neuporabni in včasih celo zdravju škodljivi? Je morda naša želja prešibka, da bi nam omogočila izpeljavo shujševalnega načrta? Ali pa je načrt slab oziroma smo si zastavili cilj, ki je za nas neuresničljiv?

Torej, kakšen naj bi bil »uspešen« shujševalni načrt, ki bi posamezniku pomagal zmanjšati število prekomernih kilogramov, preprečil, da bi te izgubljene kilograme ponovno pridobil, pri tem ne ogrozil svojega zdravja in ostal na »novi« zmanjšani telesni teži dolgoročno?

V tem in naslednjih člankih bomo poskusili odgovoriti na postavljena vprašanja in se poglobili v vzroke debelosti ter njeno odpravljanje. Vsak, ki je že kdaj poskušal shujšati, ve, da ta proces ni lahek. In še težje je ohraniti zmanjšano telesno težo.

Vendar hujšanje ni »misija nemogoče«.

Najpomembnejša je naša želja oziroma odločitev. Nihče se ne more odločiti namesto nas. Ne pomagajo ne bolj ali manj prijazna prigovarjanja naših najbližjih, ne zdravnikov »ukaz«. Morda že obiskujemo primernega strokovnjaka, ali smo se že včlanili v različna društva in si nakupili skladovnico »shujševalnih« knjig. Toda to nam ne bo pomagalo, če se dejansko za hujšanje nismo odločili sami. Želja ni dovolj, potrebna je samostojna odločitev.  Zdravo hujšanje je pravzaprav spreminjanje nezdravih navad, za kar je potrebna močna volja in doslednost pri izvajanju.

Priporočljivo je izbrati načina hujšanja, ki je  primeren in izvedljiv za posameznika. Ne nasedajmo visokoletečim, velikokrat kratkoročnim obljubam. Skozi ves proces hujšanja naj nas spremlja občutek, da delamo nekaj, kar je dobro za nas kot posameznika, čeprav ni lahko. Pazimo, morda učinkoviti nasveti kolega niso dobri nasveti zame. Če potrebujemo nekoga, ki nam bo pomagal, poiščimo strokovno usposobljenega, ki bo znal prisluhniti našim potrebam, zmožnostim in željam. Skupaj z nami bo pripravil načrt, ki je za vas uresničljiv in izvedljiv.

Da bi lahko ugotovili, če imamo prekomerno telesno težo oziroma smo predebeli, si poglejmo, kaj je primerna telesna teža.

Najbolj priročna in preprosta ocena stanja prehranjenosti se izraža kot indeks telesne teže (ITT). ITT je razmerje med telesno težo (v kilogramih) in kvadratom telesne višine (v metrih). Lahko si ga izračunamo in v preglednici poiščemo, kam sodimo glede na prehranjenost.

Če je vaš ITT med 18,5 in 24,9, ste v priporočjivem območju. Lahko opazite, da so okvirji »priporočljivega« precej široko zastavljeni. Na primer: ženska, visoka 165 cm, lahko tehta 51–68 kg; moški, visok 180 cm, pa od 60 do 81 kg. Oba sodita v skupino z normalno telesno težo. Območje priporočljivega in zdravega nam torej ponuja veliko svobodo pri izbiri svoje telesne teže. Slabost te metode je, da ne upošteva telesne sestave. Zako lahko mišičaste ljudi (na primer športnike) napačno uvrsti med prekomerno prehranjene, starejše in bolnike pa med primerno hranjene.

Pomembno je ravnovesje

Primerno težo vzdržujemo tako, da skrbimo za primeren vnos hrane, torej da pojemo toliko, kot potrebujemo za svoje osnovno fiziološko delovanje in telesno aktivnost. Lahko se kdaj pregrešimo, pojemo preveč ali premalo, a ravnovesje med energijo iz zaužite hrane in našo porabo mora biti vzpostavljeno dolgoročno, sicer se redimo ali hujšamo. Če želimo shujšati, moramo pojesti manj ali porabiti več – se več gibati.

Telesna teža je odvisna od mnogih dejavnikov: od našega življenjskega sloga (prehranjevalnih navad, telesne aktivnosti, stresa, s katerim se soočamo), naše presnove, genov in okolja, v katerem živimo. Na mnogo od teh dejavnikov lahko vplivamo in če imamo preveč kilogramov, jih s spremembami navad lahko dobro in zanesljivo oklestimo.

Kako bomo to naredili, pa v prihodnjih člankih.

Marec, 2012