Nizek krvni tlak ali hipotenzija je relativno pogosta težava, ki jo lahko opredelimo kot skupek številnih znakov, ki omejujejo in znižujejo kakovost življenja. O nizkem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolni krvni tlak znižan pod 90, diastolni pa pod 60 mm Hg. Ločimo ortostatsko, nevrogeno pogojeno ter hudo hipotenzijo ali šok. Pojavi se lahko v vseh starostih, simptomi pa so vrtoglavica, motnje vida, slabosti, omotica in kolaps.
Avtor: Katja Mohorič
Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemdesetkrat na minuto. Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem pa se skrči, da potisne kri v aorto. Ko se skrči – to fazo delovanja srca imenujemo sistola –, nastane v žilah potisni sistolični ali »zgornji« krvni tlak. Ko se srce razširi, da se znova napolni s krvjo – to fazo delovanja srca imenujemo diastola –, se tlak v žilah manjša. Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najmanjši – imenujemo ga diastolični ali »spodnji« krvni tlak. Vrednosti krvnega tlaka tako vedno navedemo z dvema številkama – z zgornjo in s spodnjo oz. s sistoličnim in z diastoličnim tlakom: na primer 120/80 mm Hg.
Krvni tlak se stalno spreminja
Zaradi vsakdanjih okoliščin lahko sistolični krvni tlak niha tudi za 50–70 mm Hg, diastolični pa do 20 mm Hg. Krvni tlak se lahko zviša zaradi številnih dejavnikov: zaradi bolečine, psihične obremenitve, telesnih naporov in govorjenja, po kajenju, zaužitju kofeina v pravi kavi, kola napitkov, poživljajočih pijač in po obrokih. V takih okoliščinah je zvišan krvni tlak normalen fiziološki pojav in nima škodljivih posledic. Pri pojasnitvi vzrokov za pojav nizkega krvnega tlaka ali hipotenzije nam je pomagal prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik Oddelka za hipotenzijo v Bolnišnici dr. Petra Držaja Kliničnega centra Ljubljana.
Najnižji je ponoči, najvišji podnevi
»Kadar krvni tlak tekom dneva niha, govorimo o cirkadianem ritmu,« pojasnjuje dr. Accetto. »Najnižji je ponoči, ko spimo, najvišji pa tekom dneva, ko delamo. Pri tistih, ki delajo v nočni izmeni, je krvni tlak ponoči najvišji. Krvni tlak se spreminja od trenutka do trenutka, zato tudi dve zaporedni meritvi krvnega tlaka nista enaki. Ob stresnih situacijah, telesnih obremenitvah in čustvenih spremembah se krvni tlak pogosto zviša.
Ko se pojavi, ga zaznajo posebne celice v nekaterih žilah, ki se združujejo v receptorje in poskrbijo, da se sprožijo v telesu aktivnosti, ki zagotovijo nemoteno prekrvavitev življenjsko pomembnih in drugih organov. Če izmerimo krvni tlak, nižji od 90/60, že govorimo o hipotenziji. Nekateri imajo stalno nizek krvni tlak in nimajo nobenih težav in to je za njih normalen krvni tlak. Pri drugih, ko pride do bolj ali manj hitrega padca krvnega talka, pa to ni normalno.«
Tipi nizkega krvnega tlaka
Kronična asimptomatska hipotenzija je nizek krvni tlak, vendar ljudje ob tem nimajo nobenih težav in zato ne potrebujejo nobenega ukrepanja. Za njih je to normalen krvni tlak, pravi dr. Accetto. V grobem lahko rečemo, da poznamo tri tipe nenormalnega nizkega krvnega tlaka ali hipotenzije.
Ortostatska hipotenzija
»Pojavi se, ko na hitro vstanemo iz ležečega ali sedečega položaja,« pojasnjuje dr. Accetto. »Pojavi se vrtoglavica, bliska se pred očmi, pojavi se slabost v želodcu, slabotnost. Nizek krvni tlak ponavadi traja krajši čas, od nekaj sekund do minuto ali dve. Pogosto nas prisili, da sedemo ali se uležemo za krajši čas, da se krvni tlak normalizira. Zato ta tip nizkega krvnega tlaka tudi hitro mine. Pojavi se v vseh starostih, pogostejša pa je pri starejših, pri tistih, ki so bolj slabega zdravja, in pri tistih, ki imajo sicer visok krvni tlak in jemljejo zdravila za znižanje krvnega talka.«
Zakaj nastane?
Vzrokov za pojav je več, hkrati jih je lahko prisotnih tudi več. »Zelo pogost vzrok je dehidracija, ko je izločanje tekočine večje, kot je popijemo. Najpogosteje se pojavi, kadar popijemo premalo tekočine ob močnem potenju in povečani telesni aktivnosti, ob visoki telesni temperaturi, ob driski ali bruhanju. Včasih se pojavi tudi v nosečnosti, po porodu pa izgine. Nekatere bolezni srca, slabokrvnost, hude infekcije, bolezni žlez z notranjim izločanjem (npr. bolezni ščitnice in nadledvičnih žlez, sladkorna bolezen) in pljučna embolija prav tako lahko povzročajo simptome ortostatske hipotenzije, enako velja tudi za nekatera zdravila. Med njimi so diuretiki (zdravila za odvajanje vode), zdravila za zniževanje krvnega tlaka, nekatera zdravila za zdravljenje bolezni srca (npr. nitrati). Takšno hipotenzijo lahko občutijo tudi moški, ki jemljejo zdravila za izboljšanje erektilne funkcije. Tudi antidepresivna zdravila in nekatera zdravila za zdravljenje nevroloških bolezni imajo lahko tak učinek ter zaužiti alkohol,« pojasnjuje dr. Accetto.
Nevrogeno pogojena hipotenzija
Ta tip se pojavi, ko dalj časa stojimo na mestu, kri pa zastaja v nogah. Pojavijo se omotica, slabost v želodcu in občutek, da bomo omedleli, a tudi te težave hitro minejo, ko se usedemo. Lahko se pojavi tudi ob neprijetnih dogodkih, močnih razburjenjih, ko nas popade groza itd. Težave se pogosteje pojavijo pri otrocih in mladini kot pri odraslih ljudeh, a z odraščanjem pogosto izzvenijo.
Huda hipotenzija ali šok
Šokovno stanje je resno, lahko tudi usodno stanje, poudarja dr. Accetto. »Pri šoku se pojavi omotičnost, utrujenost in zmedenost, temu pa lahko sledi nezavest. Intenzivnost je odvisna od vzroka in teže šoka. Pogosto je koža bleda, hladna, vlažna, pulz je šibak, dihanje je plitko. Šok zahteva čim hitrejše strokovno ukrepanje, saj pade krvni tlak do take mere, da je prekrvavitev življenjsko pomembnih organov, npr. srca, možganov in ledvic, nezadostna. Brez takojšnje pomoči je stanje lahko usodno.
Vzrokov za to je več, poznamo pa tri vrste šoka. Pri hipovolemičnem šoku gre za hudo hipotenzivno stanje ob izgubi krvi – krvavitev navzven ali navznoter –, ob izgubi tekočine zaradi hudih opeklin, potenja, driske in bruhanja, nekaterih ledvičnih bolezni ali zaradi pretirane uporabe zdravil za odvajanje vode (diuretiki). Septični šok se pojavlja pri nekaterih hudih okužbah. Odpoved srca kot črpalke vodi v t.i. kardiogeni šok. Razlog za šok so tudi alergične reakcije, reakcije na nekatera zdravila, poškodbe glave, zastrupitve, odpoved jeter itd.,« pojasnjuje dr. Accetto.
Kakšni ukrepi so potrebni?
Ukrepi so odvisni od vrste hipotenzije ter znakov in simptomov, ki jih človek ima. »Zdrav mlad človek, ki ima kronično hipotenzijo, vendar nima nobenih težav zaradi tega, ne potrebuje nobenih ukrepov. Kronična hipotenzija, ki ne povzroča težav, ne pomeni povečanega tveganja za obolevnost in umrljivost,« pojasnjuje dr. Accetto. »Pri ortostatski hipotenziji priporočamo pitje večjih količin tekočin – seveda ne alkohola –, počasno vstajanje s stola, še posebej pa zjutraj iz postelje, ter da nog, ko sedimo, nimamo prekrižanih. Včasih je dobrodošla nošnja elastičnih nogavic. Če povzročajo ortostatsko hipotenzijo zdravila, je potreben posvet z zdravnikom.
Ortostatsko hipotenzijo pogosto opažamo tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki imajo sicer zvišan krvni tlak in jemljejo zato več različnih zdravil za znižanje krvnega tlaka. Pogosto gre za sočasno okvaro perifernih živcev. Krvi tlak zato uravnavamo glede na vrednosti, izmerjene stoje. Zdravila uporabljamo zelo, zelo redko, saj so običajno drugi ukrepi učinkoviti.«
Kaj lahko storimo sami?
Privoščiti si moramo dovolj spanja, za prebujanje in vstajanje pa si vzeti dovolj časa. Najbolje je, da se že v postelji pretegnemo, iztegnemo ter sprostimo roke in noge ter naredimo kakšno lažjo telovadno vajo, da se krvni obtok prebudi. Budilka v zadnji minuti in hiter skok iz postelje nista primeren način vstajanja. Potrebna je tudi previdnost pri menjavanju položaja telesa, kot na primer pri vstajanju iz sklonjenega, čepečega ali sedečega položaja. Koristna je izmenična toplo-hladna prha ali masaža z mehko krtačo, ki izboljša prekrvavitev ter redna telesna aktivnost.
Jutranja kava in drugi napitki, ki vsebujejo kofein, so le v kratkotrajno pomoč. Prehrana naj vsebuje dovolj tekočine – vsaj dva litra dnevno –, obroki naj bodo pogostejši in ne preobilni, da s prepolnim želodcem in s težko prebavljivo hrano ne obremenimo krvnega obtoka še dodatno. Za ublažitev težav nekateri zelo priporočajo jedi in sok iz rdeče pese ali napitke za športnike, ker vsebujejo zadostno količino vitaminov in mineralnih snovi. Najpomembnejše pa je, da vsak sam ugotoviti, kaj mu najbolj pomaga.
Kdaj je treba obiskati zdravnika?
Kadar so težave hude in jih z ustreznim ravnanjem sami ne moremo omiliti, je potreben obisk zdravnika. Čeprav večina ljudi z nizkim krvnim tlakom prepozna skoraj vse navedene znake, pa ti, kot že vemo, niso dovolj za postavitev diagnoze. Nizek krvni tlak se diagnosticira na podlagi večkratnega merjenja krvnega tlaka, lahko tudi skupaj s srčno frekvenco, ali na podlagi štirih meritev v dveh tednih.
Kako poteka zdravljenje?
Zdravljenje nizkega krvnega tlaka je predvsem simptomatsko. Če ležimo v postelji predolgo, se okvari avtomatska regulacija živčnega sistema, zato zdravniki bolnike spodbujajo k čimprejšnji fizični aktivnosti. Ko je potreben počitek, ga je bolje izvajati sede v postelji ali na stolu, da se ohranijo refleksi. Kjer je mogoče, se opravi vzročno zdravljenje, ki prepreči napredovanje osnovne bolezni, sicer je potrebno povijanje nog, uživanje zadostne količine tekočine, ki vsebuje dovolj soli, nošnja specialnih oblačil, uživanje hormonov in snovi, ki povečujejo volumen krvi. Potrebne so tudi izmenične kopeli s toplo in hladno vodo, redna fizična aktivnost, hrana z zadostno količino mineralov in soli ter primerna zdravila, npr. dihidroergotaminski preparati (ditamin ali effortil).
Ali je nizek krvni tlak nevaren za zdravje?
Nizek krvni tlak sam po sebi ni nevaren. V primerjavi z ljudmi, ki jedo veliko slane hrane, ga imajo običajno vegetarijanci. V primerih bolezni, kjer je vzrok bolezni neznan ali pa je dedno pogojen, se krvni tlak normalizira, ko se človek uleže. Kolaps, ko se človek zgrudi zaradi nizkega krvnega tlaka, se težko loči od raznih sinkop (nenadna kratkotrajna nezavest), ki nastanejo zaradi epilepsije, nepravilnega bitja srca, motenj v prekrvavitvi možganov. Nevarno pa je, če človek, ki ima nizek krvni tlak, za to ne ve in pretirava z obremenitvami, če ponoči hitro vstane ali se zasanja.
»Če izmerimo krvni tlak, nižji kot 90/60, že govorimo o hipotenziji.«
»Nekateri imajo stalno nizek krvni tlak in nimajo nobenih težav in to je za njih normalen krvni tlak.«
»Kronična hipotenzija, ki ne povzroča težav, ne pomeni povečanega tveganja za obolevnost in umrljivost.«
»Zdravila uporabljamo zelo, zelo redko, saj so običajno drugi ukrepi učinkoviti.«
