Dva tipa sladkorne bolezni zahtevata vsak svoj način prehrane, le-ta pa morata biti usklajena s presnovnimi potrebami posameznika, s sposobnostjo delovanja njegove trebušne slinavke in z njegovim zdravstvenim stanjem. Priporočljiva je zdrava in dietna hrana z malo maščobami in veliko vlakninami, ki jih največ vsebujejo sadje, zelenjava in žitarice.
Diabetes je stanje, ko telo ne presnavlja in izrablja sestavin hrane pravilno. Iz hrane nastajajo med presnavljanjem v črevesju osnovne prehrambene snovi, med drugim tudi sladkorji, ki jih telo uporabi za energijo ali pa spravi v skladišča. Za normalno delovanje presnove je potreben inzulin, ki nastaja v trebušni slinavki. Inzulin omogoča prehajanje glukoze iz krvi v celice, kjer se nato uporabi za energijo ali shrani za rezervo. Ob pomoči Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Kliničnem centru v Ljubljani, smo strnili nekaj pomembnih dejstev in prehrambenih nasvetov.
Avtor: Katja Mohorič
»Zdravljenje sladkorne bolezni tip 2 se najprej začne z dietno prehrano, ki nato ostane stalna spremljevalka.«
»Če z dieto, s hujšanjem in telesno dejavnostjo ne dosežemo dovolj dobre in trajne urejenosti sladkorja in maščob v krvi, so potrebna zdravila.«
Sladkorna bolezen tip 1
Ljudem s sladkorno boleznijo tipa 1 popolnoma primanjkuje inzulin, ker ga je njihova obolela trebušna slinavka prenehala izdelovati in izločati v kri. Ker glukoza ne more vstopati v celice brez pomoči inzulina, se njena koncentracija v krvi poveča in nastopi hiperglikemija. Glukoza se nato izloči z urinom. Če bolniki niso deležni pravočasnega zdravljenja, pride do nepravilne presnove maščob, ki pospešeno razpadajo. Pri tem nastajajo ketoni in če se jih nakopiči veliko, pride do nevarne zakislitve organizma, kar terja bolnišnično zdravljenje. V skrajnem primeru nastopi izguba zvesti.
Predvsem zdrava in dietna hrana
Količino hrane, število in čas obrokov ter vrste živil je potrebno prilagoditi posamezniku. Dieto naj zato skupaj sestavijo zdravnik, strokovnjak za prehrano in posameznik. Ti ljudje sicer ne potrebujejo posebne prehrane, vendar pa morajo izmed tiste, ki je priporočljiva za zdravo prehranjevanje, izbrati pravo. Priporočljivo je zaužiti 4–6 manjših obrokov dnevno, približno ob isti uri. Pri hrani izberite predvsem polnozrnati kruh in živila z veliko vlakninami (zelenjava, sadje), čim manj pa naj bo maščob, alkohola in živil z veliko sladkorji (med, marmelada, sladice, sirupi, sladkorne pijače). Zamujeni obrok je potrebno nadomestiti s sadjem, kruhom, z mlekom ali s čim podobnim, da se prepreči prevelik padec glukoze v krvi.
Prehrana in inzulinsko zdravljenje
Pri tem tipu diabetesa je zelo pomembno usklajevanje prehrane z inzulinskim zdravljenjem.
Z njim je potrebno posnemati vsaj dva načina izločanja inzulina. Z vbrizgavanjem srednje dolgega počasnega inzulina enkrat ali dvakrat dnevno se posnema stalno osnovno izločanje inzulina, ki je potrebno za vzdrževanje presnove v telesu. Človek si ga vbrizga pod kožo zjutraj in/ali zvečer pred spanjem. Ta način je zelo prilagodljiv in bolniku ni potrebno jesti ob vnaprej določenih urah. Vbrizgavanje kratkodelujočega hitrega inzulina pred obroki hrane pa sproži dodatno izločanje inzulina, ki poskrbi za presnovo snovi. Človek si ga vbrizga pod kožo pol ure pred vsakim glavnim obrokom. Čas je pomemben zato, da pride inzulin v kri pred ali vzporedno z glukozo iz črevesja in da prepreči nenadzorovan porast krvnega sladkorja po jedi. Če bolnik izpusti obrok hrane, lahko opusti tisto dozo inzulina.
Če nastopi hipoglikemija
Kadar nastopi stanje hipoglikemije, si lahko bolnik sam pomaga tako, da zaužije sladkorno kocko, sladkano pijačo in dodatni obrok škrobnih živil. Pri hudi hipoglikemiji zaradi motnje zavesti ne more požirati in potrebuje najprej injekcijo glukagona ali glukoze. Šele ko se zave in ko lahko normalno požira, naj zaužije dodatni obrok ogljikovih hidratov. Ta tip diabetesa se pojavlja pri približno 0,15 % prebivalcev. Običajno je tako, da v trenutku, ko ga zdravnik ugotovi, trebušna slinavka tem ljudem ne proizvaja več svojega inzulina, ker je že uničen večji del celic, ki ga proizvajajo.
Sladkorna bolezen tipa 2
Za ta tip sladkorne bolezni je hrana za organizem obremenitev, po drugi strani pa je tudi ne zmore obvladati z lahkoto. Vzrok je v tem, da organizem ne premore dovolj inzulina, hkrati pa tudi ni dovolj občutljiv za njegovo delovanje. Posledica tega je zvečana raven sladkorja v krvi, ki je temeljna značilnost sladkorne bolezni. V več kot polovici primerov je sočasno povečana tudi raven maščobe, ki zmanjšuje dobri holesterol HDL v krvi, ki ščiti žile pred arteriosklerozo. Po obroku hrane je tako raven vseh hranil v krvi nenormalno visoka in se vrne na izhodiščno raven pozneje kot normalno. Po letih takega stanja se razvijejo kronične okvare: okvara žilic v očeh, okvara ledvic in okvara živcev, zvečane ravni maščobe, arteriosklerotične zožitve velikih žil, dovodnic na spodnjih okončinah, v srcu in v možganih.
Čim manj obremenitev za slinavnko
Pomembno je, da človek, ki ima ta tip diabetesa, s hrano ne nalaga inzulinu preveč nalog. Ker je hrana potrebna, naj bo taka, da povzroča kar najmanjši porast sladkorja in maščob v krvi, obenem pa naj preprečuje tudi nastanek arterioskleroze. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 se najprej začne z dietno prehrano, ki nato ostane stalna spremljevalka. Če z dieto, s hujšanjem in telesno dejavnostjo bolnik ne doseže dovolj dobre trajne urejenosti sladkorja in maščob v krvi, so potrebna zdravila. Ko ta ne zadoščajo, nastopi faza vbrizgavanja inzulinskih pripravkov.
Ogljikovi hidrati
Posebno pozornost velja posvetiti količini in vrsti ogljikovih hidratov, saj prav ti povzročijo po obroku povečanje ravni glukoze v krvi. Največ jih vsebujejo škrobna živila, stročnice in sadje, nato mleko in nekatere vrste zelenjave. Potrebno je uživati tiste, ki malo dvignejo krvni sladkor, to pa so predvsem živila, ki vsebujejo veliko vlaknin (zelenjava, stročnice, sadje, ajdova kaša, ajdov kruh, testenine).
Sladkor
Običajni sladkor ni prepovedan, vendar ga sme bolnik zaužiti samo v sklopu večjega obroka. Če poje sladkano pijačo, sadni sok ali sladic samostojno, je porast sladkorja prevelik. Če sladkorja ne zaužije drugače, ga lahko na dan dve žlici. Pri hujšanju ni priporočljiv. Prevelikim skokom krvnega sladkorja po obrokih se bolnik izogne tudi s tem, da živila iz ogljikovih hidratov čez dan razporedi enakomerno na vse obroke. Pri vsakim obroku je priporočljivo zaužiti zelenjavo ali sadje, bogato z vlakninami, ker zaustavijo porast krvnega sladkorja. Živila z veliko vlakninami naj raje uživa surova. Namesto sladkorja lahko v zmerni količini uporablja druga sladila, na primer fruktozo.
Maščobe
Ker imajo veliko kalorij in povzročajo nastanek arterioskleroze, jih sme bolnik užiti le v majhnih količinah. Hrana naj bo zato nemastna. Najbolj nevarna živila so meso in mast živalskega izvora ter mleko, ker vsebujejo škodljiv holesterol in maščobe. Nekatere maščobe rastlinskega izvora pa nasprotno zavirajo nastanek arterioskleroze. Gre za varovalne maščobe, ki so v olivnem in repičnem olju, v orehih, mandeljnih in lešnikih ter omega-3 maščobne kisline v ribah. Načeloma so maščobe, ki so trde v hladnem stanju, bolj škodljive, kot tiste, ki so v hladnem stanju tekoče. Zato je bolje uživati rastlinske. Pri pripravi hrane je potrebno odstraniti vso vidno maščobo na mesu, namesto masla naj se uporabiti zeliščni namaz. Pri pripravi hrane naj bolnik uporablja posodo, ki omogoča pečenje brez maščobe. Hrane naj ne cvre v olju, raje naj jo duši ali peče na žaru.
Beljakovine
Beljakovine so nujno potrebne. Z normalno količino hrane jih zaužijemo dovolj. Največji vir so meso in živila, ki jih lahko zamenjamo z mesom. Stročnice imajo veliko beljakovin in na njihov račun lahko zmanjšamo količino zaužitega mesa. Tudi vegetarijanska prehrana je za sladkornega bolnika možna, vendar le po posvetu z zdravnikom ali dietetikom. Pri mesu ima prednost belo meso, ker ima manj maščobe – na primer perutnina brez kože, kunčje meso, ribe.
Alkohol sme bolnik uživati le v zmernih količinah, saj vsebuje precej kalorij, poleg tega tudi zveča maščobe v krvi.
Zelo priporočljiva živila
To so živila, ki vsebujejo predvsem veliko vlaknin: polnozrnati kruh, kruh iz črne moke, graham, ržen, ovsen in ajdov kruh, bombete, bige in žemljice iz polnozrnate moke, otrobi kot dodatek, ajdova in prosena kaša, ješprenj, ječmenovi, ovseni, proseni, polnozrnati pšenični in rženi kosmiči, mešanice teh kosmičev s suhim sadjem, orehi, lešniki in mandeljni, kruhovski izdelki in pecivo iz pšenične dobljene moke, pšenične polnozrnate moke, črne moke tipa 1100, ržene polnozrnate moke tipa 1250 in ajdove moke, koruzni zdrob, krompir v olupku, testenine iz polnozrnate moke, rjavi riž, bob, fižol, leča, suh grah, čičerika, soja v zrnju in kosmičih, sveža in zamrznjena zelenjava vseh vrst – predvsem cvetača, vse vrste zelja in ohrovta, grah, zelena in rumena koleraba, korenje, paprika, rdeča pesa, por, čebula, stročji fižol, špinača in blitva, surovo in neolupljeno sadje – predvsem borovnice, maline, robidnice, jagode, jabolka, hruške in kutine.
Med ostalimi živili so priporočljivi mlečni izdelki z majhno vsebnostjo maščob (posneto mleko, pinjenec, jajčni beljak), živila, označena z znakom varovalnega živila, ki vsebujejo malo maščob in ali holesterola v mesu in mesnih izdelkih, veliko prehranskih vlaknin, kakovostne maščobe v maščobnih izdelkih, nič ali malo dodanega sladkorja v izdelkih, ki ga občajno vsebujejo ter nižjo energijsko vrednost od običjne. Priporočljivo je tudi uživanje navadne in mineralne vode, čiste zelenjavne in posnete goveje juhe, vseh vrst čajev, kava, začimb in dišav.
