Poleg vseh družinskih članov in hišnih ljubljenčkov v naših domovih prebivajo tudi hišne pršice, ki povzročajo najbolj razširjene alergijske reakcije v našem okolju. V svojih domovih namreč ustvarjamo idealne pogoje za njihovo rast in razvoj, naša prizadevanja za njihovo izselitev pa so pogosto pravo Sizifovo delo. Kljub temu obstaja nekaj nasvetov, kako njihovo število vsaj omiliti, če že ne moremo doseči, da spakirajo kovčke in za vedno odidejo iz našega doma.
Avtorica: Nika Arsovski
Spanje na milijonih iztrebkov
»Alergija na hišni prah ne obstaja, obstaja pa alergija na sestavine, ki so v hišnem prahu. Hišni prah je svojevrstna mešanica, v kateri so tudi molekule, ki lahko povzročijo alergije. Sestavina hišnega prahu je odvisna od geografske širine, nadmorske višine, lokalnih značilnosti …« pojasni prof. dr. Mitja Košnik z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. V našem okolju alergije najpogosteje izzovejo hišne pršice, poleg njih pa se v zraku nahajajo tudi razpadli produkti žuželk, plesni, cvetnega prahu, morebitnih domačih živali …
Pršice so le 0,3 milimetre veliki mikroorganizmi, ki po obliki spominjajo na pajke in jih zaradi njihove majhnosti ni mogoče videti s prostim očesom. Alergijsko reakcijo povzročata dve podvrsti pršic, Dermatophagoides pteronisimus in Dermatophagoides farinae. Njuni iztrebki namreč vsebujejo encime, ki sprožijo alergijsko reakcijo. Prehranjujeta se z delci kože (prhljaj, odmrla koža …) ali malimi plesnimi, zato se najraje zadržujeta v blazinah, vzmetnicah in odejah. Velika večina alergenov naj bi prihajala iz ležišča, medtem ko se jih nekaj manj gnezdi v preprogah, foteljih in preostalih tekstilnih izdelkih.
V postelji se tako lahko skriva tudi več kot 10.000 pršic in več kot dva milijona njihovih iztrebkov. Najbolj jim ustrezajo stalni sobni temperaturni pogoji pri približno 25 °C in visoka relativna vlažnost med 70 in 80 odstotki. Njihova povprečna življenjska doba obsega 2 do 3 mesece, vsakih nekaj tednov pa lahko samice izležejo tudi do 50 jajčec. Zaradi njihove stalne prisotnosti v naših prebivališčih se je proti njim zelo težko zaščititi, kljub temu pa povzročajo neprijetne celoletne alergije, ki so najizrazitejše v jesenskih ter zimskih mesecih, prav zaradi ogrevanja in boljših pogojev za njihovo razmnoževanje.
Pomanjkanje higiene in pršice?!
»Poleg alergenov so pomembne sestavine hišnega prahu tudi imunomodulatorne molekule mikroorganizmov, ki so pomembne za usmeritev imunskega odziva bodisi v smer alergije ali tolerance za alergene. Pomembna značilnost hišnega prahu je tudi ta, da so delci dovolj majhni, da se dvignejo v zrak in pridejo do sluznic, kjer alergen pride v stik z imunskim sistemom ter tako lahko naredi imunski (alergijski) odziv,« pojasnjuje prof. dr. Mitja Košnik.
Alergija na pršico se kaže z alergijskimi reakcijami na dihalih in koži. Hišne pršice so najpogostejši povzročitelj alergijskega rinitisa, t. i. vnetja na nosni sluznici. Ta namreč zaradi stalnega vdihavanja alergena oteče, nos pa se zamaši. Sami simptomi so tako zelo podobni senenem nahodu, vendar običajno manj izraziti.
Zamašen nos lahko spremljata tudi dražeč kašelj ali glavobol, bolezenski znaki pa motijo naš spanec in povzročajo nespečnost ter nervozo. S tem vplivajo tudi na naše vsakodnevno življenje, saj se zmanjša nivo telesne aktivnosti, škodujejo koncentraciji in učenju ter v najslabšem primeru lahko privedejo celo do pojava astme. Prav zato je treba pravočasno obiskati zdravnika, ki bo predpisal potrebno zdravljenje.
Vnetje, ki ga povzroča alergija, se namreč seli navzdol po dihalni poti, zato se pri skoraj polovici ljudi pojavijo tudi oteženo dihanje, piskanje v prsih in nočni kašelj, kar so prvi znaki astme. Nekateri so tako mnenja, da pršice nastanejo kot posledica nehigiene in pomanjkljivega čiščenja, vendar pa je tako mišljenje popolnoma zmotno. Prav brisanje prahu in sesanje še dodatno razpršita alergene po zraku, ki ga zatem vdihavamo. Prav tako se jih ne boste znebili s pranjem v pralnem stroju, temveč jih moramo za 24 ur postaviti v zamrzovalnik, nato pa jih izperemo pod mlačno vodo.
Stran s tekstilnimi izdelki
Pršic se v celoti ne moremo znebiti, lahko pa se jim vsaj malo izognemo, če sledimo nekaterim preprostim nasvetom. Posebno skrb namenimo spalnici, ki velja za leglo pršic. Posteljo tako vsak dan prezračimo in vzmetnico vsak enkrat tedensko očistimo s sesalnikom. Pogosto menjajmo posteljnino, ki naj bo iz sintetike ali bombaža, izogibajmo pa se s perjem polnjenim blazinam.
Stanovanje prezračimo dvakrat dnevno. Izogibajmo se kajenju, saj cigaretni dim predstavlja bistveno bolj škodljiv vir onesnaževanja kakor prometna cesta. Pri brisanju prahu pazimo, da ga ne dvigamo, temveč uporabljajmo vlažne krpice. Prah se rad nabira tudi v razpokah v podu, zato jih čim prej zatesnimo ter s tem preprečimo dvigovanje prašnih delcev. Pri sesanju uporabljajmo sesalnike s posebnim filtrom.
Visoka vrednost pare, nad 100 °C bo deloma odstranila pršice, vendar pa tudi povzročila nastanek plesni. Izogibajmo se tekstilnim talnim oblogam, sedežnim garnituram in raznovrstnim tekstilnim izdelkom, ki predstavljajo zbirališče pršic. Če se že ne nameravate odreči preprogi, izberite gosto tkano s kratkimi vlakni, pri tem pa jo pogosto obiščimo s sesalnikom. Spominke in kipce postavimo v zaprte omare in s tem preprečimo nabiranje prahu. Težke zavese nadomestimo z lamelnimi, če pa to ni mogoče, poskrbimo za redno čiščenje.
Prav posebno pozornost moramo pri alergiji na pršice posvetiti v primeru, ko pričakujemo novorojenčka, v družini pa so že znani primeri alergije. Pri otroku je namreč več kot 75 odstotkov verjetnosti, da bodo prevzeli alergijo staršev, medtem ko je možnost nekoliko manjša, če je alergik kateri od preostalih otrok. Zato moramo biti previdni že v samem začetku, zdravniki tako priporočajo predvsem uporabo prevlek proti pršicam in preventivno ravnanje že v času nosečnosti.
Posebno skrb namenimo spalnici, ki velja za leglo pršic. Posteljo vsak dan prezračimo in vzmetnico vsak enkrat tedensko očistimo s sesalnikom. Pogosto menjajmo posteljnino, ki naj bo iz sintetike ali bombaža, izogibajmo pa se s perjem polnjenim blazinam. Stanovanje prezračimo dvakrat dnevno. Izogibajmo se kajenju, saj cigaretni dim predstavlja bistveno bolj škodljiv vir onesnaževanja kakor prometna cesta.
ABC
A Pršica ni alergen, ampak so zelo alergogeni njeni izločki.
B V naši postelji se lahko nahaja tudi več kot 10.000 pršic.
C Jeseni in pozimi z ogrevanjem ustvarimo idealne pogoje za njihovo bivanje.
