Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Lahko bi rekli, da so alergije sodobna bolezen, saj se vse pogosteje soočamo z njimi. Bliža se konec zime in prihajajo novi alergeni, ki bodo marsikomu med vami ponovno nekoliko zagrenili življenje. Obstajajo kakšni novi načini premagovanja teh tegob? Prim. Vesna Glavnik, dr. med., specialistka pediatrije, alergologinja iz Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, nam je pojasnila podrobnosti.

Ali pojavnost alergij res narašča ali smo le bolj pozorni na simptome? Kaj se glede tega dogaja?

V zadnjih desetletjih je število bolnikov z alergijskimi boleznimi hitro naraščalo, tako da se je začelo govoriti o epidemiji alergijskih bolezni. Sprva je bilo več alergij za inhalacijske alergene (pršice, pelode), v zadnjih desetletjih pa zlasti narašča število bolnikov z alergijo za hrano. Zadnja leta je vedno več težjih, sistemskih alergijskih reakcij, tudi anafilaktičnih šokov. Zahodni svet je verjetno že dosegel vrhunec alergij za inhalacijske alergene, drugje po svetu pa obolevnost za alergijami še narašča. Mednarodna študija ISAAC o astmi in alergijah, v kateri je sodelovalo 463.000 otrok iz 56 držav, je pokazala, da sta alergija in astma predvsem problem razvitega zahodnega sveta, v deželah v razvoju pa sta manj pogosti. Poleg dednih dejavnikov naj bi bil razlog za to razliko moderen, zahodni način življenja. Razlog so spremembe v domačem okolju, kot so pretirani higienski ukrepi, kajenje, centralno ogrevanje, klimatske naprave, večja obremenitev z alergeni pršic, s plesnijo, živalskimi epiteli … Pomembni dejavniki za pogostejše pojavljanje alergij so tudi spremembe v zunanjem okolju z onesnaževanjem in izpušnimi plini avtomobilov. Za primer, na Japonskem je pomemben alergen pelod cedre. V raziskavi so Japonci ugotovili, da imajo prebivalci, ki živijo v cedrovih gozdovih, manj alergij kot tisti, ki živijo ob avtocestah, kjer so le posamezne cedre. Razlog je, da se delci izpušnih plinov vežejo na pelode, dražijo nosno sluznico in nato pelodni alergeni lažje povzročijo alergijo.

Ali pogostost alergij po koncu zime do poletnih mesecev narašča? Med drugim se pojavijo žuželke, sončni žarki postajajo močnejši, ena večjih težav pa je cvetni prah. Po koncu zime se torej začne cvetenje. Kaj vse cveti do poletja oz. katere rastline povzročajo največje težave oz. alergijske reakcije?

Spomladi ima veliko ljudi seneni nahod, alergijsko vnetje nosne sluznice in oči, ki je najpogostejša alergijska bolezen, in je posledica alergije za cvetni prah. V času cvetenja vetrocvetk, rastlin, ki se oprašujejo s pelodi, ki jih raznaša veter, je koncentracija pelodov v zraku zelo visoka. V Sloveniji sicer redno merimo koncentracije pelodov v zraku. Imamo izdelan koledar pojavljanja cvetnega prahu v zraku, ki kaže čase cvetenja dreves, trav in plevelov pri nas. Na obali, kjer je mediteransko podnebje, so najpogostejši spomladanski alergeni pelodi cipresovk, bora in oljke. Zelo alergogen plevel krišina cveti celo leto. V osrednji Sloveniji lahko že januarja, zlasti pa februarja cveti leska, nato jelša, jesen, aprila breza, maja in junija trave. Poleti cvetijo pleveli, trpotec, nato pa navadni pelin, pelinolistna ambrozija. Ti cvetijo do slane. Avgusta in septembra težave povzročajo tudi plesni. Ko se izpostavljamo soncu, so možni fototoksični in fotoalergijski dermatitisi. Po pikih žuželk os in čebel običajno nastanejo na mestu pika lokalne reakcije: rdeča, srbeča koža in oteklina. Pri alergiji na strupe čebel in os se pojavijo sistemske alergije, generalizirana rdečina, srbenje kože, koprivnica. V težkih sistemskih reakcijah so prizadeta dihala in obtočila.

Kako pravzaprav poteka zdravljenje proti alergijam? Najbrž gre za različne kombinacije načinov zdravljenja, kar je zagotovo odvisno od vrste alergije. Kakšna pa so neka splošna priporočila?

Temeljni princip zdravljenja alergij je, da alergik ne pride v stik z alergenom, ki mu škodi, kar bolniku svetujemo pri samem pregledu. V alergološki ambulanti, po pogovoru z bolnikom, opravimo alergološke preiskave. Potrdimo alergen oz. alergene, ki povzročajo alergijo pri bolniku, damo priporočila za izogibanje alergenu, ki bolniku škodi, in navodila za ukrepanje ob pojavu alergije. Ob blagi do zmerni alergiji zdravimo z zdravili antihistaminiki in kortikosteroidi, ki lajšajo simptome alergij. Ob hujših alergijskih reakcijah, ki ogrožajo bolnikovo življenje, zdravimo z adrenalinom, ki ga imajo bolniki v obliki samoinjektorja adrenalina stalno pri sebi. Alergijo za strupe čebel in os zdravimo z imunoterapijo. S slednjo zdravimo tudi hujše oblike alergij za pršice in pelode.

Lahko na kratko izpostavite navodila, kako se bolnik izogne alergenu, ki mu škodi?

Pri alergiji za cvetni prah je pomembno, da se v času cvetenja bolnik zadržuje v zaprtih prostorih, zlasti ob suhem, sončnem, vetrovnem vremenu, ko je koncentracija pelodov v zraku najvišja. Stanovanje naj se zrači, ko je koncentracija pelodov v zraku nizka, npr. ob jutranji rosi ali ko dežuje. Če je bolnik izpostavljen visoki koncentraciji pelodov na prostem, se mora ob vrnitvi domov takoj preobleči in si oprati lase, da ne zanese pelodov v stanovanje. Pri alergijah za pršice dobijo bolniki navodila za ureditev stanovanja tako, da je obremenitev s pršicami najmanjša. Pršica ima najraje toplo, vlažno okolje, zato je potrebno v stanovanju vzdrževanje temperature pod 20 °C in vlage v stanovanju pod 50 %. Stanovanje je potrebno redno zračiti. Priporočeno je čiščenje z vlažno krpo in sesalnikom za prah s filtri HEPA. Pomembno je redno pranje posteljnine na 60 °C. Največ pršic je v ležiščih in vzglavnikih, za katere priporočamo poliuretanske prevleke, ki preprečujejo stik s pršicami. V stanovanju naj bo čim manj blazinjenega pohištva, preprog in plišastih igrač. Bolnikom, ki imajo z alergološkimi testi potrjeno alergijo na hrano, svetujemo ustrezno dieto brez vzročnih alergenov.

Kako je z alergijami pri dojenčkih in majhnih otrocih, so pogoste? Katere najpogostejše opažate? Se zdravljenje razlikuje od zdravljenja odraslih?

Otroci imajo podobne alergijske bolezni kot odrasli. Najpogostejše so astma, koprivnica in alergijski rinitis, ki prizadene od 10 do 15 % šolarjev. Pri otrocih se alergija lahko pojavi že v prvih mesecih življenja. Najprej se pokaže na prebavilih in koži. Povzročajo jo prehranski alergeni, zlasti mleko in jajca. Z razvojem tolerance alergijo na mleko in jajce otroci prerasejo. Bolj neugodna je alergija na jajce, ker kar 40 % otrok, ki so v prvih mesecih alergični na jajce, kasneje razvije alergijo na oreščke in astmo. V predšolskem obdobju alergijsko vnetje nosne sluznice in oči povzročajo alergeni v domačem okolju, pršice in mačja dlaka. Šolarji razvijejo še alergijo za cvetni prah. Oči jih srbijo, očesna veznica je nabrekla, pordela, oči se solzijo. Srbi jih nos, kihajo, imajo občutek zamašenega nosu in voden izcedek, draži jih v grlu.

Vemo, da medicina vseskozi napreduje. Obstaja kakšna novost za odpravo težav?

Na podlagi številnih raziskav so izdelane smernice za obravnavo bolnikov. Tako so izpopolnjene smernice s priporočili za izogibanje alergenom in priporočila za stopenjsko zdravljenje, z vedno učinkovitejšimi zdravili. Specifična injekcijska imunoterapija je učinkovito zdravljenje alergije za strupe čebel in os, učinkovita je tudi za zdravljenje hujših alergij za pršice in cvetni prah. Pomemben napredek v zadnjih letih je uvedba podjezične imunoterapije v obliki pršila ali tablet za zdravljenje alergije za pršice in pelode. Prednost je, da si bolnik redno, sam doma, nanaša zdravilo pod jezik.

Ali obstaja verjetnost, da določene alergije izzvenijo? Kako to?

Naloga imunskega sistema je, da prepoznava in varuje lastno. Zato je stalen dinamičen proces med nastankom preobčutljivosti in toleranco. Alergija je preobčutljivostna rekcija telesa, ki se zaradi spremenjenega imunskega odziva preobčutljivo odzove na sicer nenevarne snovi v našem okolju. V prvih mesecih življenja so prebavila največji imunski organ in alergija na hrano najpogostejša. Dokazano je, da otroci, denimo z alergijo na mleko in jajčne beljakovine, z razvojem tolerance alergijo prerasejo.

 

April 2018

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja