Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med.

 

MAGNEZIJ je pomemben mineral v človekovi prehrani, saj je v dnevni prehrani zahodnega človeka prisotno kar 300–400 mg magnezija, zato mu pravimo tudi makromineral. 40 odstotkov se ga absorbira v črevesju. 100 mg dnevno pa se izloči v urinu, saj je zelo topen v vodi.

Vpliva na pomembne funkcije, kot so krčenje in sproščanje mišic, sodeluje pri dejavnostih nekaterih encimov, pri nastajanju ter prenosu energije in pri nastajanju/sintezi beljakovin.

Normalna vrednost v krvi: 0,8–1,1 mmol/L

Zvečana vrednost v krvi: pri ledvičnih boleznih, pri zmanjšanemu delovanju ščitnice, pri Addisonovi bolezni, pri diabetični komi, pri hudi dehidraciji in zastrupitvi z litijem.

Zmanjšana vrednost v krvi: pri slabi absorpciji (malabsorpcija), pri alkoholni cirozi, pri jemanju nekaterih diuretikov, pri akutnem vnetju trebušne slinavke, pri dializnih bolnikih, pri zvečanem delovanju ščitnice


Škodljivi učinki, ki nastanejo kot posledica
prekomernega uživanja magnezija so zelo redki, saj človeško telo višek magnezija izloči. Vzrok prekomerne koncentracije magnezija je najpogosteje zaradi jemanja magnezija v zdravilu (ali v dodatkih).Glavni vir magnezija v naši prehrani je temno zelena listnata zelenjava (saj je pomemben gradnik v klorofilu!), sicer pa tudi banane, suhe marelice  in avokado. Omeniti velja še mandlje, kikiriki, nekatera semena, žita, sojo, stročnice, rjavi riž, kavo in kakav.

V današnjem času, ob današnji prehrani, lahko redko govorimo o pomanjkanju magnezija. Pa vendar opažamo pomanjkanje magnezija pri alkoholikih in pri nekaterih bolezenskih stanjih, kot so hude opekline, pri nizkih vrednostih kalcija, po večjih kirurških posegih, pri slabi absorpciji.

Klinično se pomanjkanje magnezija kaže kot mišična šibkost, zaspanost, utrujenost, slabša koncentracija, hitro ali celo nepravilno bitje srca, občutek mravljinčenja, halucinacije, prekomerna vzdraženost mišic in živcev.

Dnevna potreba po magneziju za odraslega moškega je 420 mg, za žensko 320 mg, za 1–3 letnega otroka 80 mg.

Ne smemo zanemariti dejstva, da s kuhanjem in pripravo hrane lahko uničimo veliko količino magnezija!

 

KALIJ je zelo pomemben mineral za pravilno delovanje vseh celic, tkiv in organov človeškega telesa.

 

95 % ga je znotraj celic (intracelularno). Skupaj z natrijem, s klorom, kalcijem in z magnezijem deluje kot pomemben elektrolit pri vzdrževanju pravilnega ravnovesja tekočin v telesu (tako elektrolitskega kot tudi kislinsko-bazičnega ravnovesja).

Normalna vrednost v krvi: 3,8–5,5 mmol/L

Ključno vlogo prevzema pri pravilnem delovanju srca in pri krčenju (kontrakciji) tako skeletnih kot tudi gladkih mišic in prebavil. Deluje tudi na živčni sistem in na uravnavanje krvnega tlaka. Kalij je vključen pri mehanizmu shranjevanja ogljikovih hidratov (glikogena) v mišice in  sodeluje s kalcijem pri kostni premeni.

Hrana, bogata s kalijem: vse vrste mesa, vključno z ribami (losos), stročnice ter druga zelenjava  (artičoka, špinača, gobe, brokoli, jajčevec, korenje, zelje), sadje (banana, papaja, jagode, marelice) ter mlečni izdelki.

Previsoki koncentraciji kalija v krvi pravimo hiperkaliemija, prenizki pa hipokaliemija.

Ravnovesje kalija v telesu se uravnava s pomočjo koncentracije magnezija in natrija. Tako na primer preveč slana hrana, bogata z natrijem, povzroči povečano potrebo bo kaliju.

 

Hipokaliemija: ob driski, bruhanju, znojenju, slabi absorpciji in ob jemanju nekaterih odvajal (tiazidi in diuretiki zanke) izgubljamo kalij. Pri bulimiji, motnji hranjenja, moramo biti še posebno pozorni!

Kalij je prisoten v mnogih vrstah hrane in le redko opisujemo pomanjkanje kalija zaradi premajhnega vnosa s hrano. Pa je vendar ob mišični šibkosti, bruhanju, razdražljivosti, utrujenosti, težavah s srcem, ob dolgotrajni driski, po intenzivni telesni aktivnosti in ob uporabi določenih odvajal morda smiselno pomisliti na zvečanje vnosa kalija. Atleti, ki imajo nizke zaloge kalija, se med aktivnostjo bolj oz. hitreje utrudijo, saj pomanjkanje kalija lahko posledično vodi v zmanjšane zaloge glikogena v mišicah.

Starejši in bolniki, katerih delovanje ledvic je moteno, ne izločajo pravilno kalija. Grozi hiperkaliemija. Klinični znaki zvečanega kalija v krvi se kažejo z nepravilnim delovanjem srca (motnja ritma, neredno bitje, celo srčni infarkt), s slabostjo, z bruhanjem, drisko. Pozorni moramo biti pri jemanju kalijevih nadomestkov, pri ledvični odpovedi, pri zdravilih (spironolakton, ACE inhibitorjih, nesteroidnih antirevmatikih, heparinu, trimetoprimu, nekaterih B-blokatorjih), pri hiperglikemiji, stradanju!

 

Uravnavanje kalija je v telesu zelo natančno, zato skoraj ni možnosti, da bi zgolj z uživanjem s kalijem bogate hrane ali dodatkov utrpeli toksično, škodljivo raven kalija v krvi. Pa vendar vam priporočam, da se, ne glede na starost, vedno pogovorite še pred jemanjem kalijevih pripravkov s svojim osebnim zdravnikom!

 

Priporočila za dnevni vnos kalija: do enega leta starosti 400–700 mg/dan;

do 8 let 3,8g/dan; odrasli do 4,7g/dan; doječa ženska 5,1g/dan.

 

KALCIJ je zelo pomemben element v naši hrani, saj je sestavni element, gradnik naših kosti, zob, tkiv in je pomemben v številnih presnovnih procesih človeškega telesa. Predstavlja 1–2 % teže telesa in 99 % ga je uskladiščenega v kosteh in v zobeh. Na celični ravni uravnava prepustnost in prevodnost celičnih membran in tako posredno nadzoruje delovanje mišičnih in živčnih celic kot tudi delovanje in izločanje nekaterih žlez, krvnih žil in je prisoten v mehanizmu strjevanja krvi. Raven koncentracije kalcija v telesu (v krvi) natančno uravnavajo trije mehanizmi: vitamin D, kalcitonin in paratiroidni hormon (PTH). Kalcij iz hrane se absorbira v tankem črevesju in se prenaša po krvi vezan na beljakovino albumin. V kosteh je uskladiščen skupaj s fosfatom, v kristalni obliki kot kalcijev fosfat.

 

Normalna vrednost kalcija v krvi: 2,1–2,6 mmol/L

 

Kratkotrajno zmanjšanje vnosa kalcija s hrano skoraj ne vpliva na raven kalcija v krvi, saj je zaloga kalcija v kosteh velika. Po daljšem pomanjkanju kalcija pa se zaloge zmanjšajo in kosti postanejo lomljive. Glavni vzrok za znižanja kalcija so motnje v uravnavanju le-tega in NE samo pomanjkljiva prehrana! Naj naštejem nekaj bolezni, ki povzročijo hipokalciemijo: ledvična bolezen, pomanjkanje vitamina D, zmanjšan PTH. Klinično se kaže z motnjami srčnega ritma, z mravljinci po telesu, s krči v mišicah, z epileptičnimi napadi, … Neredko je hipokalciemija brez izraženih bolezenskih znakov, pravimo, da je asimptomatska.

 

Zastrupitev s kalcijem ni pogosta, saj črevo omeji količino absorpcije kalcija. Kratkotrajno povečanje vnosa kalcija s hrano ne povzroča nobenih večjih stranskih učinkov, razen prehodnega zaprtja ali povečanega tveganja za nastanek ledvičnih kamnov. Škodljivo pa je dolgotrajno jemanje prevelikih količin kalcija, še posebej v povezavi z zvečanim vnosom vitamina D.

 

Hiperkalciemija povzročajo številna bolezenska stanja, kot npr. zvečana koncentracija PTH (kostna gostota se zmanjša, nastanejo bolečine v trebuhu in pojav ledvičnih kamnov), nekateri tumorji izločajo beljakovine, ki se obnašajo kot PTH ali z invazijo v kostnino, ki izloča kalcij. Zelo zvečana koncentracija kalcija se klinično kaže kot poliurija (pogosto uriniranje), zaprtost, mišična šibkost, slabost, izguba apetita, z bruhanjem, bolečinami v trebuhu, z zmedenostjo, epileptičnimi napadi in vodi do kome.

Priporočila glede dnevnih potreb vnosa kalcija s hrano so odvisna in se spreminjajo od starosti in stanja organizma. Potreba po kalciju je zvečana v otroštvu (rast), adolescenci, v nosečnosti, pri doječih materah, pri starejših, pri alergičnih na mleko, pri že znani osteoporozi ali osteopeniji, … Nadomeščanje kalcija je zelo pomemben dejavnik v zaščiti pred osteoporozo. Ženskam, starejšim od 50 let, in moškim, starejšim od 70 let, priporočamo 1.200 mg kalcija dnevno, mlajšim pa 1.000 mg. Enako velja za bolnice z osteoporozo. Najbolje je, če predpisano količino kalcija zaužijemo s hrano (z mlekom in mlečnimi izdelki: sir, jogurt, skuta, ribe, meso, špinača, brokoli, …), če pa to ne gre, uporabimo nadomestke (kalcij skupaj z različnimi solmi: karbonat, sulfat, citrat, laktat, glukonat).

 

Splošna formula: kalcij v prehrani + kalcij v dodatku = 1.200 mg kalcija/dan

Vsebnost kalcija: 1 dcl mleka = pribl. 120 mg Ca

100 g sira = pribl. 1.000 mg Ca

100 g skute = 70 mg Ca

Z ostalo hrano dobijo ženske 250 mg Ca/dan, moški 350 mg Ca/dan.

 

Februar 2013

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več