V življenju ni bližnjic do lepe postave, še manj pa bližnjic do trdnega zdravja. Na dolgi rok nam pravzaprav ne koristi nobena bližnjica, saj se je treba za vsak uspeh prav posebej potruditi. Kljub temu se premalokrat zavedamo, da je treba za zdravje poskrbeti takrat, ko ga še imamo, in ne takrat, ko že občutimo prve znake bolezni. Bližnjica, ki jo dostikrat poskušamo ubirati, je jemanje prehranskih dopolnil, za katera mislimo, da bodo nadoknadila, kar smo zagrešili z nepravilno prehrano in s premalo telesne aktivnosti.
Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana
Jemanje vitaminsko-mineralnih pripravkov oz. pripravkov za krepitev odpornosti, še zlasti v hladnejših in bolj neprijaznih mesecih, ko nam primanjkuje sončne energije in tudi energije nasploh, je seveda koristno. A za dobro počutje in stabilno zdravje nikoli ne bo dovolj en sam ukrep, kot tudi za srečo ni dovolj, da smo uspešni zgolj na enem področju svojega življenja.
Všeč mi je bila izjava, ki jo je na enem od svojih predavanj na temo krepitve zdravja in telesne pripravljenosti podal priznani slovenski zdravnik, in sicer, da je uživanje prehranskih dopolnil brez hkratne krepitve telesa skozi gibanje pravzaprav metanje denarja stran, saj se vitamini in minerali ne morejo vgraditi v nove celice. Ta trditev opozarja na dvoje – na izreden pomen telesne aktivnosti za naše zdravje, ko lahko njene učinke občutimo že po nekaj tednih (ali celo nekaj dneh) redne telesne vadbe, a se ga mnogo ljudi še vedno ne zaveda, drugič pa na naravo človeške lahkomiselnosti, ki dandanes, v dobi divjega potrošništva, verjame v instant rezultate brez pravega truda, v lepoto in zdravje, ki se ju da tako rekoč kupiti v velikih nakupovalnih centrih.
Če smo telesno dobro pripravljeni, niso boljše le naše imunske sposobnosti, pač pa smo tudi bolj ustvarjalni in bolje razpoloženi. Pozna jesen in zima se sicer zdita povsem neprimerni za kakršnakoli športna udejstvovanja na prostem, obenem pa sta sinonim za nadležne prehlade in gripo. Naredimo letos preobrat v razmišljanju in se z virozami in s pomanjkanjem energije spoprimimo na drugačen način.
Vitamini in minerali sodelujejo tudi pri nastajanju imunskih celic in delujejo kot antioksidanti (t.j. varujejo naše celice pred vplivi prostih radikalov, ki so odgovorni ne samo za naše staranje, pač pa tudi za večino presnovnih bolezni). Imajo vlogo hormonov, koencimov mnogih biokemičnih reakcij, so gorivo za celice, minerali pa nastopajo kot gradniki zob in kosti. Vitamin C je kofaktor mnogih encimov, udeležen je pri celičnem dihanju, tvorbi kolagena, obnovi veznih tkiv, celjenju ran in pri sintezi številnih hormonov.
Ščiti nas pred stresom in pred številnimi boleznimi, saj izboljša naš imunski odziv. Je pomemben antioksidant, ki nas varuje pred prostimi radikali in upočasnjuje proces staranja. Če se ukvarjamo s športom, nam bo koristilo dodajanje vitamina C, saj vadba poveča njegovo porabo. Daljši in napornejši treningi v telesu povečajo nastajanje kisikovih spojin, kar vodi v t.i. oksidativni stres, posledica česar je lahko oksidativna poškodba mišičnega tkiva.
Antioksidanti (med njimi vitamin C, E, selen, betakaroten, ubikinon) ščitijo celice pred oksidativnimi poškodbami in optimizirajo delovanje mišic. Vedeti pa moramo, da ukvarjanje s športom že samo po sebi pomaga pri preprečevanju bolezni, saj zmeren trening krepi naš imunski sistem, ugodno vpliva na razpoloženje, ščiti ožilje, vzdržuje zdravo kri in celice in upočasnjuje staranje. Koristni učinki telesne aktivnosti in uživanja prehranskih dopolnil se pravzaprav seštevajo in dopolnjujejo, zato je smiselno eno kombinirati z drugim.
Zimski meseci so večinoma obarvani s pričakovanjem snega in božičnih ter novoletnih praznikov, zaradi česar se dostikrat izgovorimo, da časa za športno aktivnost preprosto zmanjka. Resnica je, da je veliko prijetneje prebiti popoldne na toplem, kot pa se izpostavljati neprijaznemu mrazu, in res je tudi, da pozimi ne moremo zaplavati v morju ali brezskrbno tekati po bližnjih zasneženih travnikih. Seveda pa to še ne pomeni, da sta zimska športa izključno smučanje in sankanje.
Obstaja ogromno prijetnih in zabavnih aktivnosti, s katerimi si lahko popestrimo mrzlo popoldne ali večer ter tako naredimo nekaj koristnega za svoje srce in ožilje ter predvsem za svoj imunski sistem. Ni potrebno, da je naša trening tako naporen kot v toplejših mesecih, tekači, ki tečejo pozimi, vam bodo povedati, da je pozimi že polovica običajne proge ravno tako učinkovita. V mrzlem zraku namreč telo zaradi večje temperaturne razlike, ki jo mora premagovati, porabi dvakrat več kalorij kot v toplejšem vremenu.
Če tečemo pozimi, se je seveda treba izogibati poledenelemu terenu, pri vadbi v hladnih mesecih pa moramo poskrbeti tudi za primerno obutev in oblačila. Tako naj bodo npr. tekaška oblačila sestavljena iz enega do dveh slojev umetnih vlaken, ki odvajajo znoj, čez katera oblečemo zračno jakno. Zelo pomembno je, da se zaščitimo s pokrivalom in z rokavicami, saj se približno 40 odstotkov telesne toplote v mrazu izgubi preko glave, vratu in rok. Idealen tek pozimi pa je seveda tek na smučeh. Če le imamo možnost, si ga privoščimo z veliko žlico.
Da bi pognali kri po žilah, pa nam pozimi ni treba teči, dovolj bo že hitra hoja po prijetno škripajočem snegu, kepanje, ustvarjanje sneženega moža z otroki, drsanje ali preprosto kidanje snega z bližnjega dvorišča. Na toplem pa si lahko uprizorimo aerobiko pred televizorjem ali sedemo na sobno kolo. Sploh ni pomembno, na kak način poženemo kri po žilah, pomembno je, da vadba traja toliko časa, da se preznojimo in zadihamo. In mraz ni nikakršen razlog za opravičilo lenobe in zimske pasivnosti.
Zanimivost
Kalcij kot najbolj zastopan mineral v našem organizmu je pomemben pri gradnji kosti in zob, pri strjevanju krvi, aktiviranju nekaterih encimov in izločanju živčnih prenašalcev v sinapsah. Njegovo absorpcijo spodbujata vitamin D in mlečni sladkor, zavirajo pa npr. vlaknine in preveč maščob. Magnezij je poleg kalcija najpomembnejši mineral za športnike, znaki pomanjkanja so lahko neprijetni mišični krči.
Zanimivost
Vitamini B-kompleksa skrbijo za nemoteno preskrbo organizma z energijo, saj sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pomagajo pri nemotenem delovanju živčevja, ohranjanju mišičnega tonusa, vitamin B12 (imenovan tudi cianokobalamin) npr. sodeluje pri tvorbi rdečih krvničk, ki mišicam dostavljajo kisik in tako večajo njihovo vzdržljivost, pa tudi pri regeneraciji epitelnih celic. Telesna aktivnost pa poveča količino krvi, kar poveča zmožnost prenosa kisika, poveča se tudi oddajanje kisika v tkivo, kar pomeni, da se lahko prosti radikali bolje vežejo, to pa pomeni boljšo zaščito celic in upočasnjeno staranje.
Citati
»Koristni učinki telesne aktivnosti in uživanja prehranskih dopolnil se pravzaprav seštevajo in dopolnjujejo, zato je smiselno eno kombinirati z drugim.«
November, 2009
