Večino človeškega telesa sestavlja voda, ki jo moramo vzdrževati v pravilnem ravnovesju. Odrasli ljudje na dan izločimo približno 2,5 litra vode, ki jo moramo nadomestiti. V poletni vročini, ko bo izločanje tekočine pod vročim soncem še večje, je primeren vnos tekočin toliko pomembnejši. V nasprotnem primeru lahko prevelika izguba tekočin in neustrezno nadomeščanje povzroči dehidracijo, ki jo v blažji obliki posamezniki kaj hitro spregledajo. Na vprašanja o dehidraciji, njenem preprečevanju in koristnih napotkih za vroče poletje je odgovarjala Ines Pezić, dr. med.
Avtor: Alja Gogala
Zakaj pride do dehidracije in kakšni so znaki?
Dehidracija pomeni izgubljanje vode iz telesa. Ta se lahko pojavi zaradi zmanjšanega vnosa tekočine, kadar ne pijemo dovolj, ali zaradi povečane izgube tekočine zaradi potenja, bruhanja, driske ali prekomernega izločanja urina. Prvi znaki in simptomi, ki se pojavijo, so običajno žeja, suha usta, utrujenost, slabost, glavobol in mišični krči.
Ali smo lahko dehidrirani, pa tega sploh ne opazimo?
Prvi znaki dehidracije se običajno pojavijo po izgubi več kot 2 % normalnega volumna vode telesa, običajno pa ljudje brez večjih težav lahko toleriramo izgubo do 4 %. Tako blago dehidracijo lahko seveda spregledamo. Poleg žeje je običajno prvo opozorilo temen urin ali slabše počutje in utrujenost.
Kakšne so posledice dehidracije?
Pri blagi do zmerni dehidraciji so v ospredju zgoraj naštete težave, pri hujši dehidraciji pa se pojavi zaspanost, duševna otopelost, pretirana žeja, zmanjšano izločanje urina, nizek krvni tlak, hitro bitje srca, pospešeno in plitko dihanje, povišana telesna temperatura, delirij ali nezavest. Izguba več kot 15 % normalnega volumna vode v telesu je običajno smrtna.
Kdaj najpogosteje pride do dehidracije?
Do dehidracije pri zdravih osebah najpogosteje prihaja v poletnih mesecih, ko se zaradi višjih zunanjih temperatur poveča izguba vode s potenjem, še posebej pri telesni aktivnosti. Vse prevečkrat pa je prezrta dehidracija ob boleznih. Ob driski, bruhanju in potenju zaradi visoke telesne temperature je namreč izguba tekočine prav tako lahko zelo velika.
Kaj moramo storiti, če se pojavi dehidracija? Je dovolj, da pijemo vodo, ali je potrebno zaužitje kakšnih drugih napitkov?
V primeru blage dehidracije povečan vnos čiste vode zadošča, saj je telo samo sposobno v kratkem času nadomestiti izgubo elektrolitov, če pa izgubimo več kot 5 % normalnega volumna vode (za 70 kg težkega človeka je to približno 2,5 litra), pa je priporočljivo pitje izotonične pijače. Seveda ob tem poskusimo odpraviti tudi vzrok za povečano izgubo tekočine, na primer tako, da znižujemo telesno temperaturo, se rekreiramo v jutranjem ali večernem času, itd.
Kako nadomeščamo izgubljene elektrolite?
Izgubljene elektrolite najpogosteje nadomeščamo s peroralnimi izotoničnimi napitki, ki jih lahko kupimo v obliki že pripravljene pijače ali kot praške in tablete, ki jih nato raztopimo v vodi. Pri hujših stanjih in bolnikih, ki tekočine ne morejo zaužiti, pa jih nadomeščamo intravenozno.
Lahko spijemo tudi preveč tekočine? Kako to opazimo in kakšne so lahko posledice?
Seveda. Na začetku se lahko pojavijo slabost, bruhanje, glavobol in zmedenost, hudo povečan vnos tekočine oziroma polidipsija pa lahko vodi v hiponatriemijo, kar pomeni zelo nizko vrednost natrija v krvi, ki lahko povzroča hujše težave, kot so na primer mišična oslabelost, krči, konvulzije, možganski edem, nezavest in koma.
Katere tekočine je priporočljivo uživati poleti?
Najprimernejša je negazirana voda brez dodanih sladil in nesladkani čaj. Ob pričakovani večji izgubi tekočine s potenjem lahko posežemo tudi po izotoničnih napitkih.
Je poleti priporočljivo, da se izogibamo sladkanim pijačam? Kakšen vpliv imajo na naše telo?
Izogibanje sladkanim pijačam oziroma izbiranje tistih z manjšo vsebnostjo sladkorja je priporočljivo ves čas, saj z njimi v telo vnašamo »prazne« kalorije brez ustreznih mikro in makro hranil, po njihovem zaužitju pa kljub precejšnji kalorični vrednosti, ki znaša tudi do 50 kcal na 100 g pijače, nimamo občutka sitosti. Zaradi vsega dodanega sladkorja imamo velikokrat tudi občutek, da nas kljub pitju še vedno žeja.
Tekočino lahko pridobivamo tudi iz hrane oziroma živil. Katera živila vsebujejo največ vode oziroma jih je še posebej priporočljivo uživati poleti?
Največ vode vsebujeta sveže sadje in zelenjava. Lubenica, grenivke, jagode, kumare, radič, paradižnik in paprika imajo več kot 90-odstotno vsebnost vode). Tudi mleko in jogurt sta poleti primeren vir tekočine, medtem ko je juha bolj priljubljena v hladnejšem obdobju leta.
V nekaterih, predvsem bolj oddaljenih oziroma eksotičnih državah velja, da pitje vode iz vodovoda ni primerno. S katerimi boleznimi se lahko okužimo in kako jih zdravimo?
Naj poudarim, da imamo v Sloveniji srečo, ker lahko uporabljamo vodo iz pipe, medtem ko v nekaterih delih sveta seveda ni tako. V večini primerov gre res za dokaj neškodljive mikroorganizme, ki so prisotni v vodi in nam povzročajo različne črevesne težave, kot je potovalna driska, domačini pa so nanje imuni. Ob potovanjih v eksotične kraje so pogoste tudi okužbe s hepatitisom A, grižo, legionelozo, giardiozo in drugimi boleznimi. Blažje potovalne driske zdravimo predvsem z nadomeščanjem tekočin in elektrolitov, najboljše pa je ukrepati preventivno. Pri varstvu pred črevesnimi boleznimi velja pravilo: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej.« Pomembno je piti zgolj ustekleničeno ali prekuhano vodo in se izogibati ledu. V hujših primerih je zaradi dolgotrajnega trajanja bolezni in dehidracije potrebna zdravniška pomoč, glede na povzročitelja pa nekatere bolezni poleg podpornega zdravljenja zdravimo tudi s protimikrobnimi zdravili.
Poleti se precej ljudi predolgo zadržuje na soncu. Kakšne so lahko posledice poleg sončnih opeklin? Kako jih lahko odpravimo?
Poleg sončnih opeklin je pogost pojav sončarica, ki nastane zaradi neposrednega močnega delovanja sončnih žarkov na glavo in zatilje. Ob tem pride do močne prekrvavitve možganskih ovojnic in možganovine ter do motnje uravnavanja telesne temperature v možganskih centrih. Posledično je moteno oddajanje toplote in telesna temperatura narašča. Znaki sončarice so utrujenost, rdeča, vroča koža, še posebej na obrazu, slabost, bruhanje, glavobol, vrtoglavica, omotica, povišana telesna temperatura, pospešena frekvenca srčnega utripa in dihanja, zmedenost, v hujših primerih celo nezavest, motnje dihanja in srčne akcije. Osebo s sončarico prenesemo v hladen prostor in ji slečemo odvečna oblačila. Če je pri zavesti in ne bruha, jo spodbujamo k pitju majhnih količin vode. Telo hladimo s hladno kopeljo ali z mokrimi brisačami. Telesno temperaturo je priporočljivo spremljati. Če nimamo termometra, nadaljujemo nudenje prve pomoči, dokler se telo ne ohladi na otip. V primeru, da gre za težjo klinično sliko, čim prej poiščemo zdravniško pomoč.
Junij 2014
