V ponedeljek pa res začnem s tisto dieto, res je dobra, nazadnje sem lepo shujšal(a), je prepogost stavek, ki pa je hkrati močno protisloven. Se vam zdi, da je dieta dobra, če jo morate znova in znova ponavljati? Hitra, ločevalna, zelenjavna, dnevna, vikend, ničla dieta, pa dieta glikemičnega indeksa, na podlagi krvne skupine in še in še bi lahko naštevali. Ne nazadnje pa jeza ali celo žalost zaradi neučinkovitosti, jojo učinka in še nekaj dodatnih pridobljenih kilogramov. O tej, tako aktualni temi smo se pogovarjali s predstojnico enote Šiška Zdravstvenega doma Ljubljana dr. Mileno Blaž Kovač, dr. med., spec.
Avtorica: Katja Štucin
Človek lahko v vsem svojem življenju shujša več sto kilogramov in še vedno umre prekomerno težak ali preprosto rečeno debel. Spremeniti je treba namreč celoten življenjski slog in ne samo izvesti diete v nekaj tednih ali mesecih, potem pa se vrniti nazaj na stara pota. Kakšen je najboljši način prehranjevanja za zdravega odraslega človeka?
Najučinkovitejše je uživanje pravilne, kakovostne prehrane, razdeljene v več, vsaj tri in največ pet manjših obrokov skozi cel dan. Pri tem je najpomembnejši samonadzor nad količino zaužite hrane. Količine naj bodo merjene z manjšim krožnikom ali skodelico, kar se tiče sadja, pojemo le en kos naenkrat. Takrat ko jemo, moramo biti z mislimi pri hrani, brez drugih motečih dražljajev.
Pomembno je, da za blažitev stresa ne zlorabljamo hrane, ampak si moramo najti drugo terapijo, denimo zapreti hladilnik in oditi ven na sprehod. Najpogostejši napadi so v večernih urah, zato je bolje, da gremo prej v posteljo. Zelo pomembna je namreč tudi zadostna mera spanja, od 7 do 8 ur. Pomanjkanje spanja je povezano z nastankom debelosti. Če bo večerja res skromna, bo zjutraj zajtrk teknil. Dobro je začeti dan z njim. Skrbeti pa moramo tudi za hidracijo.
Ob tem je pomembno še gibanje, ki je najboljši način vzdrževanja teže. Priporočljivo je biti v gibanju vsaj eno uro na dan. Vadba naj bo prilagojena posamezniku, toliko da se zadiha in da pri tem uživa. Prav tako moramo uživati v svoji podobi in se imeti radi. Bodimo zadovoljni sami s sabo, tudi če imamo nekaj kilogramov preveč. Prepovedane hrane ni. Odpovedovanja niso dobra. Še vedno si lahko občasno privoščimo prekršek in potem odvečne kalorije porabimo. Najbolje je, če nas nekdo spodbudi.
Mediji nam vsiljujejo sprejemljivo podobo, ki vključuje tudi vitkost. Marsikdo pod takšnim vplivom meni, da je predebel, čeprav ni tako. Kdaj smo pravzaprav prekomerno težki?
Bolj kot podatek o telesni teži je pomemben podatek o sestavi telesa, o deležu maščob. Vemo, da sta lahko dva posameznika enako težka, pa ima eden mišice, drugi pa ne. V zdravstvenih domovih so na voljo tehtnice, ki vas bodo razsvetlile, v katero skupino spadate. Pri ženskah se denimo pri 50. letu zaradi hormonskih sprememb začne nižati delež mišične mase. Torej je ključnega pomena gibanje. Zelo pomemben pa je tudi podatek obsega okoli trebuha. V mejah normale je od 94 do 102 centimetra za moške in od 80 do 88 centimetrov za žensko. Če je večji, se poveča tveganje za metabolne zaplete.
Če ima posameznik veliko kilogramov preveč in se odloči hujšati, kateri način bi mu priporočili ob dejstvu, da je težko telesno aktiven, denimo zaradi poškodovanih kolen, ki so prav tako posledica prekomerne teže?
Posamezniki, ki so močno predebeli in imajo morda že zdravstvene posledice zaradi odvečne teže, potrebujejo nadzorovano zdravljene debelosti. Zdravnik skupaj z bolnikom ob upoštevanju pridruženih zdravstvenih težav, števila let povečane teže, spola in starosti določi cilj znižanja teže. Svetovati mu je treba pravilno vadbo, na primer vsa gibanja v vodi, kolesarjenje, določene vaje, ki jih lahko izvaja doma, in zdravo uravnoteženo prehrano z zmerno omejitvijo kaloričnega vnosa.
Obstajajo programi, kot v Zdravstvenem domu Šiška, ki temeljijo na zares vodenem in nadzorovanem znižanju telesne teže, kjer se obravnava debelosti ne zaključi, ko posameznik doseže cilj, ampak ga spremljajo naprej. Zdravnik in ostalo strokovno osebje mora znati posameznika usmeriti in nadzorovati njegovo zdravstveno stanje. Dejstvo pa je, da če hoče nekdo shujšati, je bistvena njegova pripravljenost, da bo res nekaj naredil. Pri mladostnikih ter otrocih in v družinah, kjer so pogosto tudi starši obremenjeni z odvečno težo, izvajamo program družinske obravnave debelosti, v katerega se vključi vsa družina. To je trening zdravih navad. Za zdrave, zmerno debele in debele so na voljo delavnice zdravega hujšanja.
Vemo, da sladkarije ali pa slani prigrizki niso zdravi za telo. Teorije so nam povsem znane, vendar se je v praksi težko stoodstotno odpovedati tem dobrotam. Kako naj ravnamo, da si jih lahko občasno privoščimo in s tem ne tvegamo preozkih kavbojk?
Če se vsake toliko prekršimo in si privoščimo kakšen prigrizek, se potem na primer zavestno odločimo za malce daljše kolesarjenje in je težava rešena. Huje je, ko se k hrani zatečemo zaradi čustvenih obremenitev. Prenajedanje teh izdelkov nas morda res za čas odmakne od težav, potem pa deluje kot bumerang in prinese še slabše počutje. Pomembno je, da premislimo, kateri so ti čustveni dogodki, ki sprožijo napad. Moramo biti pripravljeni.
Zato je pomoč skupine, ki nas razume, zelo dobrodošla. Pri programih v zdravstvenih domovih gre za individualno in skupinsko delo, ki traja daljše obdobje. Obstajajo pa številni posamezniki in skupine, ki ponujajo hitro pomoč pri hujšanju, pri tem pa močno zaračunavajo svojo storitev. Učinki so seveda kratkotrajni. Strokovnjaki skušamo debelost obravnavati kot kronično, presnovno bolezen, bolezen odvisnosti. Najučinkovitejše zdravljenje pa je preventiva.
Če se v določenem obdobju držimo nekega zdravega načina življenja in nam gre dobro, zakaj se potem po določenem času vrnemo na stara pota in ponovno pridemo na začetno fazo s še nekaj kilogrami več kot smo začeli? Kaj se dogaja v naših glavah?
Zdravljenje debelosti je dolgotrajen postopek. Pomembno je, da si ne določimo previsokega cilja. Ko pa ga dosežemo, še ni konec. Sledi druga faza, to je vzdrževanje teže. Določene študije so pokazale, da se tudi po petih letih teža povrne oziroma se ljudje zredijo še bolj. Možgani se namreč napačne vedenjske vzorce zapomnijo in po določenem času v določenem stresnem trenutku ta navada pride na plan. Saj vsi poznamo rek, da je navada železna srajca. Samonadzor je res zelo pomemben. Najpomembnejše od vsega pa je, da do takih navad niti ne pride. Če pa že, je nujen čim hitrejši ukrep. Spremembe pa se ne kažejo čez noč. Če želiš nekaj spremeniti, moraš spremeniti z zmernim tempom. To je tako kot hoja v hrib. Z zmernim korakom bomo zagotovo prišli do cilja.
Hrana je torej lahko nekakšna kompenzacija za druge težave. Nekateri vedno znova kombinirajo številne diete, ki smo jih našteli že v uvodu. Je ljudem po vašem mnenju pod pritiski časa, v katerem živimo, in dejavnikov, ki ga ta prinaša, zmanjkalo zdrave pameti ali vzrok tiči preprosto v tem, da želimo shujšati brez odrekanja? Kdo nam lahko pomaga, če je tako?
S hrano si nezavestno uravnavamo razpoloženje. Nujno je, da najdemo drug način tolažbe. Ob tem prehitrem tempu smo zagotovo pozabili misliti nase. Namesto da bi si vzeli čas zase, se razdajamo na vse strani. Ob tem nas ponudba nezdrave hrane kar sili v to, da posežemo po njej. Mediji pa nam vsiljujejo napačno podobo o lepem. Politika se trudi izboljšati stanje, ampak bo treba vložiti še veliko energije.
Debelost je bolezen. Se lahko v Sloveniji tovrstno zdravimo brezplačno? Na koga se moramo obrniti?
Obravnava debelosti je dobila svoje mesto in mora biti del zdravstvene obravnave. Pri nas število ljudi s prekomerno telesno težo upada, narašča pa število debelih. Moških je več kot žensk, tudi več starejših je debelih. Odkar obstajajo družinske referenčne ambulante, se v sklopu preventivnih pregledov preseja tudi na slabo prehranjenost in v tem sklopu na debelost. Na podlagi ocene telesne sestave in pripravljenosti posameznika za spremembo ga usmerimo v enega od možnih načinov zdravljenja, lahko tudi v brezplačne delavnice zdravega hujšanja, ki potekajo štiri mesece.
Za konec še enkrat več, ali po vašem mnenju obstaja učinkovita dieta?
Dieta je ena sama. Pravilna, uravnotežena prehrana, porazdeljena v več manjših obrokov čez dan. Kriterij pa je zmernost.
Maj 2016
