Za nekatere novopečene mamice je lahko poplava informacij na spletu dobrodošla, spet drugim vzbuja negotovost in nesamozavest. Ena izmed tematik, ki lahko pri mamicah povzroči nemalo nelagodja, je tudi uvajanje goste hrane.
Dejstvo je, da so si otroci med seboj različni, prav tako pa smo različni tudi starši. Kljub temu obstajajo smernice in usmeritve, ki so mamicam pri novem mejniku v življenju dojenčka lahko pošteno v pomoč. Spodnji prispevek je tako nastal v sodelovanju z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Uravnotežena prehrana skozi vsa življenjska obdobja, najbolj pa v rosnih otroških letih, je bistvenega pomena za optimalno zdravje posameznika. Že začetni koraki v mešano oz. gosto prehrano lahko začrtajo smernice prehranjevanja tudi v prihodnje, ne le v odraslo dobo, temveč tudi v naslednje generacije.
V grobem lahko prehranjevanje dojenčka razdelimo na tri obdobja: izključno mlečno hranjenje, uvajanje mešane prehrane (t. i. goste hrane) in prehod na prilagojeno družinsko prehrano.
Svetovna zdravstvena organizacija in druge državne zdravstvene službe za prvih šest mesecev otrokovega življenja priporočajo izključno dojenje, ki nudi zdravstvene koristi tako za dojenčka kot za mater. Ker pa se otroci razvijajo z neverjetno hitrostjo, so njihove potrebe vse večje in jih ni več mogoče zadovoljiti izključno z dojenjem.
Okoli šestega meseca starosti se tako priporoča postopno uvajanje mešane prehrane, seveda, če je dojenček na to že pripravljen. Če opazite, da vas med jedjo radovedno opazuje, kaže zanimanje za hrano in posega po njej, so to le nekateri najočitnejši znaki, da je na uvajanje mešane hrane pripravljen.
»Če je dojenček na uvajanje mešane prehrane pripravljen že prej, naj mati po dogovoru s pediatrom prične z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred dopolnjenim 17. tednom starosti, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano; pa tudi, ker je prezgodnje uvajanje lahko povezano z debelostjo, dihalnimi simptomi, ekcemom in povečanim tveganjem neješčnosti ter izbirčnosti pozneje v življenju,« opozarja Vida Fajdiga Turk z NIJZ in ob tem dodaja, da se hrana prične uvajati, ko dojenček že stabilno sedi. Prav tako ni priporočljivo, da starši z uvajanjem hrane preveč odlašajo (po 26. tednu starosti), saj se lahko pri dojenčku zamudi razvojna faza sprejemanja hrane v koščkih.
Ne prehitevajte z uvajanjem mešane hrane
Raziskava SI.Menu, ki so jo v letih 2017/18 opravili v povezavi z uvajanjem mešane prehrane, je odkrila, da nekateri začnejo z dodajanjem mešane hrane že v tretjem mesecu starosti, kar seveda ni skladno z nacionalnimi smernicami. Raziskava je potrdila, da v prehrani majhnih otrok prevladujejo živila, iz katerih starši pripravijo razne kašice ali pa obroke, ki jih lahko pripravijo za celo družino, z manjšimi prilagoditvami pa so namenjeni tudi dojenčku. Po izsledkih raziskave med četrtim in šestim mesecem starši kot dopolnilno hrano najpogosteje uvajajo sadje in zelenjavo, tudi krompir, riž in meso, po šestem mesecu starosti pa tudi kruh, testenine in mleko ter mlečne izdelke v manjših količinah.
Nekateri slednje uvajajo tudi v obliki samostojnega obroka. Po izsledkih raziskave sodeč dojenčki po dopolnjenem desetem mesecu starosti občasno že uživajo izdelke s sladkorjem, mesne izdelke in slane prigrizke. V tej starosti jih starši seznanijo tudi z živili z visokim alergenim potencialom, kot so med, arašidi oreščki. V tej starosti tudi več kot polovica otrok že poskusi sadni sok, starši pa jim brez zadržkov ponujajo tudi že druge sladke pijače. Ob naraščanju debelosti med otroki so seveda tovrstna dognanja skrb vzbujajoča, saj se zdrava prehrana kot vrednota vedno začne v družinskem okolju.
Preberite tudi prispevek : Prehrana dojenčka od mleka do kašic – ABCzdravja.si
Tradicionalne pasirane kaše ali BLW?
Vsaka mamica se uvajanja goste hrane loti na svoj način. Nekatere dojenčkom ponudijo hrano po tradicionalni metodi v obliki kašic oz. pasirane hrane, spet druge že od začetka uvajajo hrano v koščkih, tretje se odločijo za kombinacijo obeh. Metoda, imenovana BLW – Baby-Led Weaning, otroku omogoča, da hrano sam prime in jo nese v usta. »Le na željo otroka se preskoči faza uvajanja kašic (pasirana hrana), dojenčku pa se ponudi hrana v koščkih, ki jo lahko sam prime v roke in nese v usta, prežveči in poje. Na tak način hranjenja mora biti dojenček pripravljen.
Nekateri starši se odločijo za kombinacijo obeh tehnik, tradicionalne in metode BLW,« pojasni sogovornica, sicer tudi soavtorica poglavja Prehrana zdravega dojenčka iz vodnika Pričakujemo dojenčka. Razlogi, da se starši odločijo za tak način uvajanja mešane hrane, so različni. Ta način uvajanja hrane otroku omogoča, da sam poseže po hrani, ko je pripravljen, in sam nadzoruje, koliko bo pojedel. Prav tako s tem prehranjevanje postane bolj zabavno, saj otroku omogoča, da raziskuje različne teksture, barve, vonjave in oblike, obenem pa se navaja na skupne obroke z ostalimi družinskimi člani.
Naj bo uvajanje hrane prijetno
Bistveno je, da sami izberete način, ki vam in vašemu otroku najbolj ustreza. Poleg tega nova živila uvajajte, ko je otrok naspan, lačen in dobro razpoložen. V začetku enkrat dnevno, posamično in postopoma. Količino zaužite hrane lahko počasi tudi povečujete. Pri uvajanju novih okusov bodite potrpežljivi, prisluhnite otroku in se z njim pogovarjajte ter se potrudite, da ustvarite kar se da prijetne spomine na obred ob mizi. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, vztrajajte in mu ga večkrat ponudite (tudi več kot osemkrat), a ga z njim ne posiljujte.
Nič nenavadnega ni, če otrok v začetku zavrača novo živilo. »Ko se prične z uvajanjem mešane prehrane, se dojenčkove potrebe po dojenju/dodajanju mlečne formule postopno zmanjšujejo, tako da mešana prehrana počasi nadomesti materino mleko/mlečno formulo. Istočasno z uvajanjem mešane prehrane pa naj mati dojenčku ponudi tudi tekočino – najbolje navadno vodo; nikakor pa ne sladkih pijač, instant in sladkanega čaja, nektarjev, sokov ali sirupov.
Tudi čaj iz komarčka ni primeren do četrtega leta starosti zaradi vsebnosti estragola (ki je genotoksičen; zaradi pomanjkanja ustreznih varnostnih podatkov je strokovna komisija Evropske agencije za zdravila sklenila, da se čaj iz komarčka ne priporoča otrokom, mlajšim od štirih let). V poletnih mesecih, ko se dojenčki več potijo, in v primeru, da zbolijo ali imajo drisko, se prav tako svetuje dodaten vnos tekočine,« na srce polaga Vida Fajdiga Turk.
Preden nekatera živila ponudite dojenčku, jih primerno toplotno obdelajte
Marsikatera mamica se sooči tudi z dilemo, katera živila otroku ponuditi najprej. In sploh, katera živila je predhodno treba toplotno obdelati. Sploh pri uvajanju po metodi BLW morajo biti koščki ravno prav mehki, da se dojenčku ne zataknejo v grlu. Pogosta napaka, ki jo ljudje namreč počno, je, da otroku najprej ponudijo zelo sladko banano. Najbolj smiselno je začeti z zelenjavo, ki pa mora biti primerno toplotno obdelana. Kot svetuje sogovornica, je smiselno uporabiti metode, ki ohranijo kar največ hranilnih snovi v živilu: »Za izboljšanje razpoložljivosti hranilnih snovi in da je primerno mehka za uživanje, je zelenjavo, kot so korenje, špinača, bučke, cvetača, brokoli itd., treba toplotno obdelati.
Takšno zelenjavo je najbolje pripraviti s kuhanjem na pari, dušenjem v lastnem soku ali pa v manjši količini vode ali olja, pri čemer odsvetujemo prekomerno kuhanje zelenjave v večjih količinah vode, zaradi nepotrebne izgube hranilnih snovi. Pred termično obdelavo zelenjavo operemo, olupimo, odstranimo npr. semena, pečke, muho itd. ter narežemo na manjše koščke. Pazimo tudi, da zelenjave ne bomo razkuhali. Pri kuhanju lahko dodamo tudi manjšo količino svojega mleka ali mlečne formule (za zmehčanje koščkov zelenjave). Nekatera živila tudi termično obdelamo zaradi mikrobiološke varnosti (zaradi zastrupitve z mikroorganizmi).«
Preberite tudi prispevek : Poskrbimo za močan imunski sistem otrok – ABCzdravja.si
Kdaj začeti uvajanje alergenih živil?
Nekdaj je veljalo, da morajo starši počakati z uvajanjem živil, ki bi lahko pri otrocih sprožila alergijske reakcije. Dandanes ni več tako. Kot pojasni Vida Fajdiga Turk, pri uvajanju alergenih živil, kot so mleko, rumenjak, beljak, oreški, gluten, jagode itd., ni več omejitev.
»Se pa pred dopolnjenim prvim letom starosti odsvetuje uvajanje sledečih živil: sol, med, sladkor (namizni, rjavi, kokosov, fruktoza, glukoza, glukozno-fruktozni sirup, javorjev in agavin sirup), kravje mleko kot samostojni obrok, morski sadeži, gobe ter surova in toplotno neobdelana živila živalskega izvora – surovo mleko, surova jajca, surovo meso,« opozori sogovornica z NIJZ, ki ob tem dodaja, da tudi družinska obremenitev s prehransko alergijo in izogibanje prehranskim alergenom pri uvajanju mešane prehrane ni jasno dokazana, zato se ne priporoča: »Kaže se, da je zaželeno in varnejše zgodnje uvajanje alergenih živil. V tem primeru se svetuje uskladiti načrt uvajanja mešane hrane z izbranim pediatrom, saj obstaja možnost, da se alergija razvije tudi pri otroku.«
»Kot kažejo tuje raziskave, zgodnje uvajanje mešane prehrane v dojenčkovo prehrano ni vedno povezano z daljšim spanjem, redkejšim zbujanjem ponoči in zmanjšanjem težav s spanjem. Vendar pa nacionalne smernice tudi ne priporočajo uvajanja mešane hrane pred dopolnjenim 17. tednom starosti.«
ABC
A Pred dopolnjenim 17. tednom starosti dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela za sestavljeno hrano.
B Metoda, imenovana BLW – Baby-Led Weaning, otroku omogoča, da hrano prime in jo nese v usta.
C Pri uvajanju novih okusov bodite potrpežljivi, prisluhnite otroku in se z njim pogovarjajte.
