Žolčnik je organ, ki ga anatomsko umeščamo pod desni rebrni lok in je »skrit« pod jetri. Njegova oblika spominja na manjšo hruško. Prištevamo ga med tako imenovane votle organe. Jetra in žolčnik sta po delovanju povezana, saj se v jetrih tvori žolč, v žolčniku pa se žolč kopiči, shranjuje. Žolč je rumenkasta tekočina, sestavljena iz številnih sestavin, večinoma pa iz vode, maščob, holesterola, bilirubina (ki nastaja ob razpadu rdečih krvničk), žolčnih soli in beljakovin.
Žolčnik in jetra povezuje skupni žolčevod, ki je kot nekakšna cevka med njima in med tankim črevesom. Po mastnem obroku se žolčnik krči in prične izločati žolč, ki lajša prebavo maščob v nadaljnjem poteku prebave po črevesju. Jetra, žolčnik in trebušna slinavka skupaj sestavljajo »žolčni sistem« (biliarni sistem).
Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med.
Težave z žolčnikom
Težave z žolčnikom se izrazijo v primeru pojava ovire v iztoku žolča po žolčevodu. Oviro najpogosteje povzročata žolčni kamen ali vnetje žolčnika. Žolčnik je na srečo tak organ, da je življenje brez njega možno in človeška jetra izločajo zadosti žolča za normalno prebavo. V primeru odstranitve žolčnika (holecistektomije) izteka žolč iz jeter naravnost v tanko črevo.
Žolčni napad
V splošnem opisujemo žolčni napad (ko povzročitelja še nismo natančno prepoznali, diagnosticirali) kot hudo, neznosno bolečino pod desnim rebrnim lokom in/ali v prsnem košu (desno), ki se širi nazaj, v desno ramo, vse do desne lopatice.
Bolečina je lahko ostra ali topa, pogosto zbudi bolnika iz spanca. Bolečini so pridruženi še naslednji simptomi: slabost, bruhanje, napenjanje v zgornjem delu trebuha, boleč je tudi dotik pod desnim rebrnim lokom.
Bolnikom se pogosto spahuje. Ob globokem vdihu se bolečina okrepi. Bolnik se bo težko premikal (v določenem položaju ga bo zelo bolelo).
Žolčni napad običajno sledi mastnemu obroku – ni pa nujno! Nekateri imajo grenak okus v ustih. Tak »žolčni napad« ali »žolčna kolika« lahko traja vse od nekaj minut do nekaj ur. Če je bolečini pridružena še zvečana telesna temperatura, takoj pokličite zdravnika, sicer panika ni potrebna!
Bolnik naj se uleže in se poskuša sprostiti, če je le možno. Ob siljenju na bruhanje bruhajte, saj boste čutili olajšanje, vseeno pa bruhanja ne izzivajte. Zdravnik bo poskušal ugotoviti vzrok za žolčni napad in bo odredil diagnostične metode ter zdravljenje.
Kaj pa žolčni kamni?
Žolčni kamni običajno nastanejo zaradi prekomerne koncentracije holesterola, žolčnih soli ali bilirubina v žolču. Taka »žolčna tekočina« otrdi in tvori žolčne kamne. Po nastanku delimo žolčne kamne na dve veliki skupini: 80 % predstavljajo rumeno-zeleni holesterolni žolčni kamni, druga skupina so rjavi ali črni pigmentni žolčni kamni in je njihov glavni gradnik bilirubin. Po velikosti so lahko majhni, kot peščena zrna, pa vse do velikosti žogice za golf! V enem žolčniku imamo lahko stotero majhnih zrnc kamna ali enega velikega ali kar kombinacijo vseh.
Bolnikove težave nastopijo, kadar žolčni kamen zapre normalni pretok žolča iz žolčnika ali če se kamen zagozdi v žolčnem izvodilu na poti žolča proti tankemu črevesu. Gledano anatomsko in fiziološko lahko tak »ujet« žolč posledično povzroči vnetje samega žolčnika in/ali žolčnih izvodil (tudi tistega iz trebušne slinavke). Jakost težav je odvisna od trajanja zapore. Redko, zelo redko, povzročijo žolčni kamni raka na žolčniku. Opozorilni znaki, da je težava resna, so zvečana telesna temperatura, rumeno obarvanje sluznic in neprestana bolečina v trebuhu.
Bolezenski znaki pri žolčnih kamnih lahko »posnemajo« srčni napad, vnetje slepiča, želodčno razjedo, vnetje trebušne slinavke, zato je potrebna hitra in natančna diagnostika le-teh, da ne spregledamo resnejše, življenjsko ogrožajoče bolezni.
Nekateri dejavniki tveganja za nastanek žolčnih kamnov:
- družinsko pojavljanje;
- ženski spol: pri ženskah je dvakrat večja pojavnost žolčnih kamnov, pomembno vlogo igra ženski hormon estrogen (med nosečnostjo, kontracepcija);
- telesna teža: študije kažejo, da se tveganje za nastanek kamnov zveča že pri malo zvečani teži nad normalno;
- prehrana: prehrana, bogata z maščobami in s holesterolom in z nizko vsebnostjo vlaknin, zveča tveganje za nastanek žolčnih kamnov;
- hitra izguba telesne teže (npr. stradanje);
- starost nad 60 let;
- zdravila za zniževanje holesterola paradoksalno znižujejo holesterol v krvi, obenem pa se poveča izločanje holesterola v žolč;
- sladkorna bolezen, pri kateri je na splošno zvečana koncentracija trigliceridov (maščobnih kislin).
Ko se žolčni kamen premakne iz žolčnika v žolčevod, zapre celotno pot žolča in posledično naraste pritisk v žolčniku. Pojavijo se bolezenski znaki in nastane že prej opisani žolčni napad. Številni ljudje z dokazanimi žolčnimi kamni pa vseeno nimajo nobenih težav. Pravimo, da gre za »klinično neme žolčne kamne«. Ti ne potrebujejo nobenega zdravljenja.
Kako do diagnoze?
Diagnostične metode ob sumu na žolčne kamne: najobčutljivejša in najbolj specifična metoda, zlati standard, je še vedno ultrazvočna preiskava UZ. Sledi ji CT-diagnostika (z neinvazivnimi x-žarki). ERCP se uporablja za lokalizacijo in odstranitev žolčnih kamnov v žolčnih izvodilih. Krvne preiskave uporabljamo za dokazovanje okužbe, morebitno vnetje trebušne slinavke, zlatenice ali zapore/obstrukcije.
Zdravljenje je KIRURŠKO in NEKIRURŠKO. Med kirurškim zdravljenjem se največkrat izvede laparoskopsko odstranitev žolčnika.
Polipi v žolčniku so dokaj pogosta in naključna najdba pri rednem ultrazvočnem pregledu trebuha. Sami po sebi ne povzročajo težav. Polip dobesedno pomeni sluznično odebelitev s pecljato osnovo, ki se boči v notranjost žolčnika. Velikost polipa je pomemben prognostični dejavnik in pravimo, da manjši od 1cm običajno niso rakavi (maligni), zato jih zgolj opazujemo (enkrat letno) z ultrazvočno preiskavo ali z endoskopskim ultrazvokom in tako spremljamo njihovo morebitno rast. Pri večjih polipih moramo biti pozorni, saj se neredko spremenijo v zločesto tvorbo. Pri velikih polipih vam bo kirurg priporočil odstranitev žolčnika (cholecystektomio); enako tudi pri žolčnih kamnih in polipih hkrati v žolčniku.
Kako lahko sami zmanjšamo tveganje za nastanek žolčnih kamnov:
- 30-minutna telesna vadba je pomemben dejavnik za manjše nastajanje kamnov;
- ne izpuščajte obrokov, saj s stradanjem zvečate tveganje za nastanek žolčnih kamnov;
- če hujšate, hujšajte počasi, ne več kot 0,5 kg tedensko;
- vzdržujte zdravo telesno težo;
- uživajte hrano, ki je bogata z vlakninami (sadje, zelenjava) in zdravimi (nenasičenimi maščobami, kot so v ribah in oreščkih).
