Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Avtorica: Aleksandra Vrbančič

20 let po 20 cigaret na dan …

… se je reklo včasih, ko se je govorilo o raku na pljučih. Kajenje je pri nastanku pljučnega raka dokazano eden od najpomembnejših škodljivih dejavnikov, drug, zelo pomemben dejavnik pa je onesnaženo okolje. Še do nedavnega je veljalo, da za rakom na pljučih zboli več moških kot žensk, žalostna resnica v zadnjem času pa je, da se dviga odstotek žensk, ki zbolijo za rakom na pljučih. Čedalje več žensk, predvsem mladih, se namreč predaja tobačnemu dimu.

Zanimivost: Ločimo štiri glavne vrste pljučnega raka: drobnocelični ali mikrocelularni pljučni rak, velikocelični ali makrocelularni rak, žlezni rak ali adenokarcinom in ploščatocelični ali planocelularni rak. Zaradi svojih specifik je pljučni rak izredno neugoden rak. Tudi preživetje ni prav visoko. 5-letno preživetje je pri moški 12-odstotno, pri ženskah pa 13-odstotno.   Z upokojeno zdravnico dr. Marjano Plaper Vernik smo se pogovarjali o tej hudi bolezni. Dr. Plaper Vernikova se je na ljubljanskem Onkološkem inštitutu ukvarjala skoraj z vsemi vrstami bolnikov z rakom, razen z ginekološkimi in rakom pri otrocih.   Pravi, da pljučni rak ni le ena bolezen, ampak gre za vrsto bolezni, ki skoraj zanesljivo nastanejo zaradi vpliva nikotina, manjši odstotek – okoli 10 % – pa ima vzrok drugje.

Zelo pomemben faktor je tudi onesnaženo okolje, predvsem onesnažen zrak. Tako so zaznali večji odstotek obolelih za rakom na pljučih pri delavcih v rudnikih ali v kovinski industriji. Poleg neugodnih delovnih pogojev so ti ljudje večinoma kadilci, kar je dodaten oteževalni dejavnik za obolevnost. Na žalost je v zadnjih letih opazen porast raka pri mlajših ženskah nekadilkah, in tega je približno 10 %. Opažanja oziroma študije so pokazale, da prispeva onesnaženo okolje skupaj z izpostavljenostjo pasivnemu kajenju pomemben prispevek k obolevnosti mlajših žensk. Večinoma gre za tako imenovani žlezni rak ali adenokarcinom. Ta rak poteka počasneje, medtem ko je drobnocelični rak »hitrejši« in se širi kot požar, saj se celice delijo hitreje.

Kaj pa preventiva?

Najbolj oteževalna okoliščina je kajenje. Zakon, ki omejuje kajenje, je na tem področju naredil veliko. To se je kot odlična preventiva izkazalo že pred leti v severnoevropskih deželah, Anglija je dober primer: s prenehanjem kajenja so začeli angleški zdravniki, to je bila prva populacija, ki se je odločila za prenehanje kajenja. V zelo kratkem času se je pokazal padec incidence raka. Žal je pri nas vsako leto približno 1.200 novoodkritih bolnikov z rakom. Številka pa stalno narašča. Zanimivo je, da je rahel upad zaznati med moškimi, vse več pa je mladih žensk, ki kadijo. Največji problem so najstniki, ki mislijo, da svoje kajenje obvladujejo in da lahko kadarkoli prenehajo. Žal temu ni tako, ker je pot od kajenja za šalo do odvisnosti kratka, vendar zagotova. Med 1.200 novoodkritimi pljučnimi raki letno je približno 200 takih, ki niso povezani s kajenjem.

Zdravljenje

Drobnocelični rak zahteva kombinirano zdravljenje. Zdravimo ga z operacijo, s citostatiki ali z obsevanjem oziroma s kombinacijo naštetih možnosti. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja tarčno zdravljenje, ki deluje na rast in delitev določenih celic, ki imajo na površini določeno tarčo, npr. receptor za epidermni rastni faktor. Ta je prisoten pri določenih oblikah pljučnega raka. Če te tarče ni, mi pa vseeno dajemo tarčna zdravila, »streljamo v prazno«, saj učinka zdravljenja ni.

Kako je z ozdravljivostjo?

Ozdravljivost je odvisna od stadija, v katerem je bolezen odkrita. Čim nižji je stadij bolezni, tem bolj je pljučni rak ozdravljiv. Na žalost pljučni rak nastane v prsnem košu, ki je raztegljiv prostor. Bolnik dolgo časa ne zazna, da je karkoli narobe z njim, razen če ni izvor raka v okolici sapnika in bronhijev. V stranskih predelih pljuč pa rak ni tako lahko razpoznaven. Velikokrat ga odkrijejo šele, ko že metastazira v kosti, jetra ali možgane ter v bezgavke okoli pljuč, lahko pa tudi v kožo. Ko najdemo pri moškem srednjih let, ki je dolgo kadil ali pa še kadi, metastaze, takrat najprej pomislimo na pljučni rak ali rak prostate.

Pregled krvi ni merodajen za ugotavljanje raka, mogoče je sedimentacija minimalno povišana, pa še to je zelo nespecifično. Tudi tumorski markerji niso dovolj relevanten pokazatelj za tovrstno obliko raka. V primeru limfoma, raka na dojki ali raka prebavnega trakta je to popolnoma drugače. Rentgen pljuč ne pokaže vedno prisotnosti raka, izveden pa mora biti vsaj v dveh dimenzijah. Spremembe so v glavnem okoli sapnika in glavnih bronhijev, zato je treba gledati z dveh strani.

Človek, ki vztrajno kašlja in kadi, mora obvezno na bronhoskopijo in računalniško tomografijo pljuč (CT). V svetu, kjer je na voljo več CT aparatov, izvajajo več preiskav, ki so za bolnika manj naporne kot bronhoskopija. Po diagnostiki se za ustrezno terapijo odloča konziliarno – tim, ki ga sestavljajo onkolog, internist pulmolog in kirurg. Vsaka odločitev o zdravljenju se sprejme glede na psihofizične lastnosti bolnika in dejavnike, ki ga spremljajo. Če z zgoraj navedenimi preiskavami odkrijemo zgodnjo fazo bolezni, potem je prva terapija operativni poseg. Po operaciji se ugotovi velikost tumorja ter stanje bezgavk in se glede na stadij odloča o morebitnem nadaljnjem zdravljenju. V primeru prizadetih bezgavk mora bolnik glede na starost in psihofizično kondicijo dobiti kemoterapijo ali obsevanje ali oboje. Ni pa vedno pravilo, včasih je operacija dovolj.

Dr. Plaperjeva vsak mesec vodi tudi ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Zelo je dejavna tudi v ljubljanskem Društvu za boj proti raku. To je prostovoljno, humanitarno, neprofitno društvo civilne družbe, ki deluje za interes vseh prebivalcev. Spada v Zvezo slovenskih društev za boj proti raku. Povezuje ženske in moške, mlade in starejše, zdrave in bolne, posameznike in skupine. Opozarja na uspešnost zgodnjega odkrivanja raka in na nevarnostne dejavnike. Izdalo je kar nekaj pomembnih gradiv, ki so v pomoč vsem nam za lažje opazovanje in seznanjanje z dejavniki, ki nas ogrožajo, in znaki, ki so lahko nevarni ali pa ne. Na radijskih postajah pripravlja oddaje o raku ter sodeluje v kvizu »Male sive celice« in z mnogimi zdravstvenimi organizacijami. Onkološkemu inštitutu pomaga pri nabavi medicinskih pripomočkov ter skrbi za izboljšanje življenjskih razmer bolnikov na OI in za otroke, ki se zdravijo na Hematoonkološkem oddelku Pediatrične klinike. Za vse otroke, ki hodijo na obsevanja, zberejo plišaste igračke, ki jih otroci tudi obdržijo. Zberejo tudi precej sredstev, ki jih namenijo za nakup prepotrebne medicinske opreme. Njihova dejavnost je raznovrstna in zelo bogata, zato so veseli tudi sponzorskih sredstev, saj jim le-ta olajšajo dobrodelne akcije. Več informacij najdete na spletni strani www.rak-lj.si.

December, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja