Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Človeško telo se z leti spreminja in v njem se skozi določeno časovno obdobje odvijajo različni procesi. Pravimo, da deklice dozorijo v ženske, ko dobijo prvo menstruacijo, sledi zrelo obdobje, ko se večina žensk odloči za otroka, nato pa se običajno po petdesetem začne menopavzalno obdobje, ki povzroča številne neprijetnosti. Vsako obdobje zahteva ustrezno skrb zase, kar vključuje tudi ginekološke preglede in ostale preventivne ukrepe pred boleznimi. Dr. Maja Pakiž, dr. med., spec. ginekologije, iz UKC Maribor nam je prijazno predstavila telesno dogajanje žensk v posameznem življenjskem obdobju, težave, ki se lahko pojavijo in njihovo zdravljenje.

Avtor:Ines Trebec

 

Dekleta med 20. In 30. Letom starosti

V tem starostnem obdobju so ženski spolni organi že povsem razviti in pripravljeni na zanositev ter porod. Vzpostavljene so tudi vse hormonske povezave med jajčniki, ki izločajo spolne hormone, ter centri v možganih (hipofiza, hipotalamus), ki jajčnik spodbujajo. Ženske te starosti imajo že vzpostavljene normalne, redne menstrualne cikluse. Verjetnost uspešne zanositve, če ima ženska spolne odnose na najbolj ploden dan v mesecu, je kar 50-odstotna. Hkrati pa je verjetnost izgube nosečnosti (spontanega splava) najnižja, okoli 9–17 %. Prav tako je verjetnost resnih zapletov v nosečnosti (sladkorna bolezen v nosečnosti, nosečnostne bolezni z visokim krvnim tlakom, zastoj plodove rasti, prirojene napake in drugo) najnižja. To je torej obdobje, ko je žensko telo z biološkega vidika najbolje pripravljeno na nosečnost in porod, pravi dr. Pakižev in v nadaljevanju navaja možne težave.

 

Težave:

Najpogostejše težave žensk v tretji dekadi so vnetja nožnice (glivična vnetja, bakterijska vnetja) in vnetja materničnega vratu, maternice, jajcevodov in jajčnikov (govorimo o pelvični vnetni bolezni). Ženske te starosti so najbolj spolno aktivne, v tem času še navadno nimajo stalnega partnerja, zato je najvišja verjetnost za okužbo s spolno prenosljivimi povzročitelji. Vnetja nožnice so neprijetna, vendar običajno nenevarna. Zato pa predstavljajo večje težave vnetja maternice, jajcevodov in jajčnikov (pelvična vnetna bolezen). Ta so posledica okužbe s kakšno od spolno prenosljivih bakterij, v razvitem svetu je to najpogosteje Chlamydia trachomatis (klamidija), redkeje Neisseria gonorrhoe (gonokok, ki povzroča gonorejo) ali katera druga spolno prenosljiva bakterija. Te bakterije spremenijo sluz v materničnem vratu tako, da lahko ostale bakterije iz nožnice preidejo v maternico, jajcevode in jajčnike ter tam povzročijo vnetje. Sama klamidija lahko povzroča vnetja jajcevodov, ki jih ženska ne občuti, dolgoročno pa ta vnetja povzročijo nepravilno delovanje jajcevodov in njihovo zamašitev, kar je kasneje povezano z neplodnostjo in večjo verjetnostjo zunajmaternične nosečnosti. S spolno aktivnostjo se poveča tudi verjetnost pojava vnetja sečnega mehurja.

 

Ginekologinja svetuje:  

Glavna naloga ginekologov v tem starostnem obdobju je predvsem svetovati varno spolnost. Svetujemo tako imenovano dvojno metodo kontracepcije, torej uporabo kondoma za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni ter hkratno uporabo druge zanesljive zaščite (kontracepcijske tabletke) zaradi preprečevanja nezaželene nosečnosti. Po 21. letu oziroma 3 leta po začetku spolnih odnosov, začnemo s preventivnim jemanjem brisov materničnega vratu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu, ki so posledica okužbe s spolno prenosljivimi HPV virusi. Tudi te okužbe so v tem starostnem obdobju najpogostejše, v večini primerov (80–90 %) jih ženska preboli, ne da bi virus povzročil pojav predrakavih sprememb višje stopnje (za to je potrebna večletna okužba).

 

Ženske med 30. In 40. Letom starosti

V zadnjem času se večina žensk odloča za zanositev ravno v tem starostnem obdobju. Je pa verjetnost zanositve, če ima ženska spolne odnose na najbolj ploden dan v mesecu, nekoliko nižja, med 30. in 34. letom 40-odstotna, med 35. in 39. tednom pa 30-odstotna. Prav tako s starostjo narašča verjetnost spontanega splava, v starosti 35 let znaša okoli 20 %, v starosti 40 let pa že 40 %. S starostjo se veča verjetnost prirojenih anomalij, zato ima v Sloveniji po 35. letu starosti ženska pravico do presejalnih testov v nosečnosti za odkrivanje trisomije 21 pri plodu (nuhalna svetlina, dvojni hormonski test), po 37. letu pa pravico do diagnostičnih postopkov za odkrivanje te napake pri plodu (amniocenteza, biopsija horionskih resic). Večja je verjetnost tudi za druge zaplete v nosečnosti in pri porodu.

 

Težave:

Najmanj ginekoloških težav je ravno v tem obdobju, pojasnjuje sogovornica. Ženske obiščejo ginekologa zaradi svetovanja pred zanositvijo, ureditve kontracepcije ali povsem preventivno. Nekatere imajo težave z menstruacijami (boleče, neredne, močne menstruacije), vnetji nožnice (glivična, bakterijska) ali bolečinami v spodnjem delu trebuha, ki pa niso nujno ginekološkega vzroka. Pogosto se v tem času odkrije ciste na jajčnikih, ki so v veliki večini primerov nenevarne. Večino jih lahko le spremljamo in v nekaj mesecih izginejo, so posledica normalnega delovanja jajčnikov (enostavne funkcionalne ciste, ciste rumenega telesca). Navadno so odkrite naključno in ne povzročajo težav. Težave povzročajo, če se zasučejo okoli svoje osi in tako prekinejo dotok krvi v jajčnik, ali če pride do krvavitve v cisto oziroma cista poči. V tem primeru ženska zboli z močnimi bolečinami v trebuhu, občuti splošno slabost, lahko z bruhanjem in drisko. Redkeje so ciste na jajčnikih bolezenske, na primer endometrioza, teratomi in drugi nerakavi tumorji. Rak na rodilih je v tem obdobju zelo redek.

 

Ginekologinja svetuje:

V tem starostnem obdobju svetujemo redne preglede pri ginekologu z odvzemi brisa materničnega vratu na predrakave spremembe ter redne samopreglede dojk. Okužbe s HPV virusi čez 5–10 let povzročijo prve predrakave spremembe, zato jih ravno v tem starostnem obdobju najpogosteje odkrijemo in je potrebno zdravljenje (konizacija). Svetujemo tudi ureditev kontracepcije, saj je v Sloveniji po podatkih Inštituta za varovanje zdravja za leto 2007 ravno v tem starostnem obdobju največ umetnih prekinitev nosečnosti (in ne med mladoletnicami, kot meni večina).

 

Dame med 40. In 50. Letom starosti

V času približevanja 50. letu starosti jajčniki počasi izgubljajo zmožnost izločanja ženskih spolnih hormonov in dozorevanja jajčne celice za oploditev. Menstruacije lahko postajajo neredne, prva sprememba je navadno krajšanje menstrualnega ciklusa, kar pomeni, da so menstruacije pogostejše (na primer namesto na 28 dni na 22 dni). Kakšen mesec lahko menstruacija izostane ter se nato ponovno pojavi. Te prve spremembe se lahko pojavijo kar nekaj let pred dejansko izgubo menstruacije, torej nastopom menopavze (menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske). Zanositev je seveda še vedno mogoča, dokler so menstruacije, je pa verjetnost uspešne zanositve z vsakim letom nižja, po 45. letu starosti je verjetnost spontanega splava kar 80-odstotna% (zaradi starosti jajčnih celic so zelo pogoste genetske napake pri plodu, kar privede do spontanega splava). Z bližanjem menopavze se lahko pojavijo težave z navali vročine, nočnim potenjem, nespečnostjo, suho nožnico, motnjami razpoloženja in drugo, kar tudi lahko traja nekaj let pred menopavzo, opozarja dr. Pakiž.

 

Težave:

Ženske tega starostnega obdobja najpogosteje obiščejo ginekologa zaradi težav z nerednimi menstruacijami. Ženski za nekaj mesecev menstruacija izostane, nato pa se pojavi močna, dolgotrajna krvavitev. To je posledica prvih hormonskih sprememb, ko se neenakomerno znižuje izločanje spolnih hormonov iz jajčnika in se sluznica v maternici preveč zadebeli. Takrat nastajajo tudi polipi na maternični sluznici in predrakave spremembe na maternični sluznici, ki jih je treba zdraviti. Te težave zdravimo in preprečujemo z zdravili, ki vsebujejo določene ženske hormone. Pogosto se ženske obrnejo na ginekologa zaradi močnih težav s premenopavznimi simptomi. Takrat se pogovorimo o koristi in varnosti hormonskega nadomestnega zdravljenja za vsako posameznico.

V tej starosti se pogosteje pojavljajo in hitreje rastejo tudi hormonsko odvisni tumorji na maternici, imenovani miomi maternice. Ti so nenevarni in pogosti, lahko pa povzročajo močne menstruacije, ki vodijo v slabokrvnost, bolečine v spodnjem delu trebuha in druge redkejše težave. Če ne povzročajo težav, posebno zdravljenje ni potrebno, sicer jih zdravimo, najpogosteje jih kirurško odstranimo.

Pogostejše so tudi spremembe na jajčnikih. Zelo pogoste so nenevarne ciste, ki so posledica nepravilnega delovanja jajčnika, te lahko samo opazujemo. Se pa v tej starosti poveča verjetnost za pojav raka na jajčniku, predvsem pri ženskah, ki so družinsko obremenjene s to boleznijo, vendar je ta verjetnost še vedno zelo nizka (v tej starosti zboli na leto približno 22 žensk na 100.000 žensk po podatkih iz Registra raka za leto 2008). So pa med 40. in 50. letom starosti (v primerjavi z drugimi starostnimi obdobji) najpogostejši, čeprav redki, mejno maligni tumorji jajčnika, torej tumorji, ki se lahko po več letih ponovijo, vendar se načeloma ne obnašajo kot pravi raki na jajčniku in imajo zato dobro prognozo. Prav tako v tej starostni skupini najpogosteje odkrijemo raka na materničnem vratu, ki je posledica dolgotrajne okužbe s HPV virusom (20 let in več), čeprav je na splošno v Sloveniji tega raka malo (na novo zboli 12,7 žensk na 100.000 žensk na leto), saj uspešno odkrivamo predrakave spremembe z rednimi brisi materničnega vratu in jih zdravimo.

 

Ginekologinja svetuje:

Opozorimo lahko, da ravno v tej skupini začne naraščati pojav raka na dojki, ki je daleč najpogostejši rak pri ženskah. Vsekakor ženskam svetujemo redne samopreglede dojk in pregled pri ginekologu takoj, ko ženska opazi kakršnokoli spremembo na dojkah. Ob tem pa naj omenim, da rak na dojki skoraj nikoli ne povzroča bolečin v dojki, česar se ženske pogosto ustrašijo.

 

Gospe  po 50. Letu

V povprečju ženske izgubijo menstruacijo okoli 52. leta starosti. Izguba menstruacije je posledica prenehanja izločanja ženskih spolnih hormonov iz jajčnika. Ženski spolni hormoni ščitijo žensko pred boleznimi srca in ožilja, zato se tudi zaradi tega pojav teh bolezni po menopavzi poveča. Prav tako se poveča verjetnost, da zboli ženska z osteoporozo, ki lahko vodi v zlome kosti ob majhni poškodbi. Ginekološko se stanjša stena nožnice, ženska pa občuti suhost v tem področju. Načeloma ženske po nastopu menopavze nimajo večjih ginekoloških težav.

 

Težave:

Najpogosteje obiščejo v tem času ginekologa zaradi težav z vnetji nožnice ob stanjšani steni nožnice. S starostjo se poveča verjetnost motenj položaja organov medeničnega dna. Skozi nožnico se lahko izbočijo maternica, sečni mehur ali črevo. Ženska to občuti kot bulico, ki ji pogleda skozi nožnico, še posebej ob napenjanju (na primer dvigovanju težjih bremen). Ima lahko neprijeten občutek med sedenjem, občutek drgnjenja, lahko zakrvavi, ima težave z odvajanjem vode, uhajanjem vode in težave z odvajanjem blata. Načeloma izpad medeničnih organov skozi nožnico ni nevaren, je pa lahko neprijeten in če povzroča težave, to zdravimo, najpogosteje z operacijo. Pogosto ženske po 50. letu obiščejo ginekologa zaradi krvavitve iz nožnice.

 

Ginekologinja svetuje:

Nasvet ginekologa je, da ženska po menopavzi obvezno obišče ginekologa, če se ji pojavi krvavitev iz nožnice, tudi če samo v obliki izcedka, ki mine sam. Čeprav je krvavitev najpogosteje povezana s tanko sluznico v maternici ali nenevarnimi polipi, pa je ravno v starosti 60 let in več največja verjetnost pojava raka na maternični sluznici. V tej starosti se v Sloveniji pojavlja na novo pri 45 ženskah na 100.000 žensk na leto (Register raka 2008). Ta rak se navadno že zelo hitro pokaže ravno s krvavitvijo, in to na stopnji, ko je še omejen na maternico in ga z odstranitvijo maternice pozdravimo v visokem odstotku.

Po 50. letu starosti precej naraste verjetnost za raka na dojkah, v tem starostnem obdobju se pojavlja na novo pri približno 120–140 ženskah na 100.000 žensk v enem letu. Zato svetujemo ženskam redne samopreglede dojk, poleg tega pa imajo pravico do plačanih mamografij vsaki dve leti od 50. do 70. leta. V tem času seveda nadaljujemo z rednimi brisi materničnega vratu na predrakave spremembe. Velja pravilo, da mora ženska nadaljevati z rednimi preventivnimi pregledi pri ginekologu tudi po izgubi menstruacije, čeprav nima ginekoloških težav, zaključi dr. Pakiž.

 

Februar 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja