Z vami smo že od leta 2005...

Ačih … alergije prihajajo!

Pomlad je čas, ko spet 'zlezemo' iz svojih zimskih brlogov in lepo vreme izkoristimo za preživljanje časa v naravi. Daljši dan in prijetne temperature nas prepričajo, da več časa preživimo na prostem ter opazujemo prebujajočo se naravo. A nekateri se pomladnih mesecev ne veselijo v enaki meri kot preostali. Za vsakega Slovenca je namreč obdobje cvetenja rastlin izjemno neprijetno, saj se v zraku močno poviša delež alergenov, ki sprožajo spomladanske alergije.

 

 

 

Avtorica: Nika Arsovski

»Morda smo dosegli vrhunec, neke vrste naravni vrh.«

Alergijske bolezni človeštvo spremljajo že od samih začetkov. Prvi zapisi o alergijskih boleznih segajo na vzhod, kjer je kitajski vladar prepovedal uživanje rib, konjskega in piščančjega mesa ženskam, češ da povzročajo kožne razjede. Pred alergijami niso bili varni niti v Egiptu, egiptovski kraj Menes je namreč umrl zaradi pika sršena. Tisočletja so se znanstveniki in učenjaki trudili pojasniti te pojave, šele leta 1903 pa jih je z izrazom alergija združil dunajski otroški zdravnik dr. Pirquet. A pred stoletjem število alergikov ni bilo takšno kot danes, v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je prišlo do velikega razmaha alergijskih bolezni, na srečo pa se je trend poraščanja z vstopom v novo stoletje umiril. »Morda smo dosegli vrhunec, neke vrste naravni vrh. Upam, da sčasoma le ne bomo alergični vsi. Nekateri menijo, da gre za higiensko potezo. Po mnenju številnih strokovnjakov je namreč imunski sitem v otroštvu premalo izpostavljen alergenom, zaradi česar v kasnejših obdobjih pride do nastanka alergij. Prav zato se dandanes tudi ne spodbuja več izogibanje alergeni prehrani v otroštvu,« pojasnjuje doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. int. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Morda gre zasluga za upad tudi zmanjšanju števila kadilcev, saj v zadnjih dveh desetletjih število kadilcev upada. Kljub temu ima več kot tretjina Evropejcev občasne težave z alergijskimi boleznimi, te so dosti bolj razširjene v razvitem zahodnem svetu, najmanj alergij so strokovnjaki zabeležili v revnejših državah vzhodne Evrope, Aziji in Indiji. K nastanku namreč pripomorejo tako genski kot tudi okolijski dejavniki, od onesnaženosti, nezdravega življenjskega sloga (kajenje) do novih gradbenih materialov.

Zaradi onesnaževanja so pelodi vetrocvetnih rastlin dandanes bolj potentni

Med alergijami prednjačijo alergeni, ki so v zraku, torej pršice, plesni in cvetni prah. Pelod oz. cvetni prah so mala mikroskopska zrnca, s katerimi se rastline razmnožujejo. Pri nekaterih gre za samoopraševanje, spet pri drugih za pomoč žuželk ali vetra. A za pomladne tegobe ne gre kriviti pisanih cvetlic, temveč predvsem trave, drevesa in plevel. Moške rastline razvijejo ogromno količino cvetnega prahu za razmnoževanje, bližje tega smo, bolj smo izpostavljeni. Alergeni zunanjega okolja, torej pelodi vetrocvetnih rastlin, so zaradi onesnaženega zraka in vezave na prašne delce dandanes bolj potentni, zato so v spomladanskih mesecih številni podvrženi alergijskemu rinitisu ali senenemu nahodu. Čeprav je obdobje cvetenja odvisno predvsem od podnebja, se na sončni strani Alp cvetenje začne že januarja. Drevesa cvetijo precej zgodaj, a tudi hitro odcvetijo, medtem ko cvetenje v primeru trav traja nekoliko dlje, od konca aprila in vse do avgusta. Ob koncu zime se tako številni alergiki še vedno raje zadržujejo med štirimi stenami doma in se izogibajo sprehodom v naravi. A nič ne de, poskrbite, da vam alergije ne preprečijo uživanja v pomladi. »Dandanes je mogoče najti številna zdravila, ki pomagajo olajšati alergijske reakcije v pomladnih mesecih. Alergenom se poskušamo v kar največji meri izogniti, če nam povzročajo težave. Nekaj lahko naredimo že s tem, da perila ne sušimo zunaj na zraku in da zračimo stanovanje, ko se že stemni,« nam predlaga sogovornica. V hujših primerih je potreben tudi obisk zdravnika, predvsem kadar so simptomi tako moteči, da normalno ne moremo več delovati. Če z zdravili in drugimi ukrepi simptome umirimo, potem sam obisk ni nujno potreben.

Pazite tudi na pike žuželk

Med alergijami, na katere je treba v pomladnih pa tudi poletnih mesecih biti še posebej pozoren, so tudi piki žuželk. Ob piku čebele ali sršena lahko pride do večje otekline, ki lahko traja tudi več dni. V primeru anafilaksije, torej dušenja s padcem krvnega tlaka, slabosti, oslabelosti, motnje vida lahko pride tudi do izgube zavesti. Zato je treba v primeru alergije na pike žuželk obiskati zdravnika, če smo to poprej že doživeli, smo dolžni uporabiti set zdravil za samopomoč. Anafilaksijo zdravimo z imunoterapijo, kjer bolnik prejema alergen, na katerega je alergičen. Sprva v manjših količinah, postopoma v vedno večjih. Dolgotrajno zdravljenje lahko traja od tri do pet let.

 

Alergijski koledarček

Leska – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec

Jelša – majhna koncentracija cvetnega prahu: januar, februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, prva polovica marca

Topol – majhna koncentracija cvetnega prahu: februar, april; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica februarja, marec

Jesen – majhna koncentracija cvetnega prahu: marec, maj, junij; visoka koncentracija cvetnega prahu: april

Breza – majhna koncentracija cvetnega prahu: prva polovica marca, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica marca, april

Platana – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila

Hrast – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, maj; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica aprila, prva polovica maja

Trave – majhna koncentracija cvetnega prahu: april, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, prva polovica julija

Trpotec – majhna koncentracija cvetnega prahu: maj, junij, julij, avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica maja

Pravi kostanj – majhna koncentracija cvetnega prahu: junij, julij, avgust; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica junija, prva polovica julija

Pelin – majhna koncentracija cvetnega prahu: julij, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: avgust

Ambrozija – majhna koncentracija cvetnega prahu: avgust, september; visoka koncentracija cvetnega prahu: druga polovica avgusta, prva polovica septembra

 

Čeprav je obdobje cvetenja odvisno predvsem od podnebja, se na sončni strani Alp cvetenje začne že januarja. Drevesa cvetijo precej zgodaj, a tudi hitro odcvetijo, medtem ko cvetenje v primeru trav traja nekoliko dlje, od konca aprila in vse do avgusta. Ob koncu zime se tako številni alergiki še vedno raje zadržujejo med štirimi stenami doma in se izogibajo sprehodom v naravi.

 

A: Cvetenje rastlin se začne že januarja, traja pa lahko vse do avgusta.

B: Ob koncu prejšnjega stoletja je prišlo do velikega razmaha alergijskih bolezni, trend poraščanja se je z vstopom v novo stoletje umiril.

C: V hujših primerih je potreben tudi obisk zdravnika, kadar so simptomi tako moteči, da normalno ne moremo več delovati.