Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Vsak izgubljeni zob je dobro čim prej nadomestiti. Najpogostejši trenutno poznani in uporabljeni rešitvi sta namestitev zobnega mostička ali zobnega vsadka (implantat). Kako izbrati pravo rešitev in ob tem ne izgubiti tudi vsega svojega premoženja? Poglejmo, kakšne možnosti nadomeščanja izgubljenih zob vse poznamo, njihove prednosti in slabosti ter kakšne so novosti na tem področju.

Avtorica: Irena Pfundner

Matjaž Oblak, dr. dent. med., spec. oralne kirurgije

Matjaž Oblak, dr. dent. med., spec. oralne kirurgije

Seveda je ključno, da se o najboljših možnostih pogovorimo najprej s svojim zobozdravnikom. Ta bo znal najbolje oceniti, katere možnosti za določen primer obstajajo in katera je najprimernejša. Vsaka izmed možnosti ima namreč nekaj prednosti in slabosti. Ena glavnih odločitev je običajno izbira med zobnim vsadkom in zobnim mostičkom.

Matjaž Oblak, dr. dent. med., spec. oralne kirurgije, pravi takole: »Manjkajoči zob oz. več njih lahko nadomestimo bodisi z zobnim vsadkom ali mostičkom, ki je sidran na enega, oba ali celo več sosednjih zob. Odločitev, katera izbira je za nekoga primernejša, temelji na individualni obravnavi vsakega pacienta. Upoštevati je namreč treba pacientovo splošno zdravstveno stanje, morebitne pridružene bolezni, stanje zobovja kot celote, zlasti pa stanje sosednjih zob, ki omejujeta dotično vrzel. Pomembni so tudi kostni pogoji, ki so na razpolago za vstavitev vsadka.

Na kratko lahko zelo splošno povzamem, da v primeru zdravih sosednjih zob bolj svetujemo vstavitev vsadka, saj se s tem izognemo brušenju zdravih zob. V primeru, ko je stanje kron sosednjih zob slabše in bi izdelava prevlek te zobe lahko dodatno zaščitila, skupaj s pacientom pretehtamo prednosti ene oz. druge alternative in sprejmemo odločitev. Če je v preteklosti veljalo, da slabi kostni pogoji onemogočajo vstavitev zobnega vsadka, lahko danes izkušeni kirurg z različnimi tehnikami rutinsko dogradi kostnino, vendar pa je treba na pacienta vedno gledati kot celoto in po mojem osebnem mnenju neredko kompleksnejša rešitev ni nujno boljša.«

Zobni mostički

Zobni mostički se torej uporabljajo za premostitev vrzeli med enim ali več manjkajočimi zobmi. Most podpirajo naravni zobje ali vsadki na obeh straneh. Sestavljen je iz dveh ali več kron za zobe na vsakem delu vrzeli. Zobni most je na neki način manj invaziven in na druge načine bolj invaziven kot zobni vsadek. Za razliko od vsadkov mostovi ne nadomestijo zobne korenine. Namesto tega most uporablja enega ali več sosednjih zob kot oporo, na katero lahko pritrdimo krono, ki lahko zapolni manjkajoči prostor zob.

Postopek nadomestitve izgubljenega zoba z zobnim mostičkom poteka tako, da zobozdravnik na vsaki strani manjkajočih zob obrusi vsaj po en zdrav zob. Sledi odvzem zobnega odtisa, na podlagi katerega zobni tehnik izdela zobni mostiček. Tako obrušena zoba dobita zobno prevleko, obenem pa sta tudi nosilca za enega ali več vmesnih členov, ki nadomeščajo manjkajoče zobe. Postopek zdravljenja ni tako dolg kot postopek vsaditve (ki zahteva osseointegracijo); čeprav je na neki način bolj invaziven, ker zahteva stalno spreminjanje sosednjih zob za podporo mostu.

Zobni vsadki

Zobni vsadek deluje kot zobna korenina, ki podpira krono. Kirurško se ga vstavi v čeljustno kost, kjer se bo nato zlil (ali osseointegratiral) v čeljustno kost, da bi zagotovili njegovo zasidranje. Ko je postopek osseointegracije končan (po navadi 3–6 mesecev), je vsadek pritrjen. Vgradnja vsadka (kirurški del) in nato nadgradnja z zobno krono (protetični del) je primerna, če je v dlesni dovolj kostnine in predvsem, če bi radi ohranili sosednje zobe zdrave. Vgradnja zobnega vsadka je sicer nekoliko dražja od namestitve zobnega mostička, vendar je po drugi strani tudi življenjska doba tako nadomeščenega zoba daljša. Postopek vgradnje je enostaven in ga lahko opravi izkušen zobozdravnik ali oralni kirurg.

Kaj je cenovno ugodnejše?

Seveda si vsakdo težko privošči zobne vsadke. Zato smo Matjaža Oblaka povprašali o tem, kakšne so alternative v primeru, da si pacient tega finančno ne more privoščiti. Takole nam je dejal: »V primeru, da se zaradi finančnih, zdravstvenih ali drugih vzrokov ne odločamo za oskrbo vrzeli z zobnim vsadkom, so pacientu na voljo možnosti, kot so oskrba z mostičkom ter oskrba z začasno ali stalno snemno protezo. Če vrzel ni v estetsko vidnem področju in pacientu obstoječi zobje omogočajo zadovoljivo žvečno funkcijo, lahko ostane vrzel tudi nezapolnjena. Treba se je zavedati, da danes pogosto oskrba z vsadkom ni nujno dražja od protetičnih alternativ (npr. mostička). Vsem pacientom vedno svetujem, da se s terapevtom posvetujejo o različnih možnostih oskrbe in izberejo sebi najprimernejšo.«

Prednosti in slabosti obeh

Kot rečeno, imata obe možnosti nekatere prednosti in slabosti. Poglejmo si podrobneje vse, kar morda lažje pripomore h končni odločitvi.

Postopek namestitve zobnega mostička je:

  • preprostejši, saj ne zahteva operacije, je manj boleč, gre za preprost zobozdravniški postopek;
  • hitrejši, saj je zobne mostičke lažje in hitreje dobiti (dobava v le nekaj tednih), še vedno pa so močni in podpirajo usta;
  • cenovno dostopnejši, mostovi so na splošno cenovno ugodnejši od vsadkov, še vedno pa so močni in podpirajo usta;
  • manj estetski, saj mostovi niso tako naravnega videza kot vsadki in zato niso tako estetski;
  • trajnejši, saj je treba mostove občasno zamenjati (5–7 let);
  • večji minus predstavlja poškodba naravnih zob. Sosednji zobje so deležni veliko priprave, ki zahteva odstranitev velike količine zobne strukture.

Lastnosti zobnih vsadkov pa so:

  • dolga obstojnost z majhno mero vzdrževanja; velika prednost zobnih vsadkov je, da lahko zdržijo vse življenje, ker so kakovostni in zahtevajo malo vzdrževanja;
  • naraven videz; zobni vsadki so videti in delujejo kot naravni zob; so močni in stabilni ter s tem ohranjajo sproščen in samozavesten nasmeh;
  • zaščitijo čeljustno kost; če imate v ustih odprt prostor, kjer je manjkal zob, je vaša čeljustna kost oslabljena; zobni vsadki spodbujajo in ohranjajo naravno rast kosti, kar pomaga preprečiti izgubo kosti;
  • ne obremenjujejo sosednjih zob; v nasprotju z mostom vsadek stoji na lastni podpori, ne da bi obremenjeval druge zobe, to pomaga zaščititi sosednje zobe;
  • potreben je operativni poseg; ker mora biti vsadek pritrjen na kost, je potrebna operacija;
  • traja precej dlje; pridobitev zobnega vsadka ni nekaj, kar bi lahko storili v enem samem obisku v ordinaciji; kost se celi počasi, zato celoten postopek lahko traja kar nekaj mesecev.

Vsadki all on 4

All on 4 je poseben koncept zobnih vsadkov, ki se uporablja za nadomeščanje celotnega niza zob v eni čeljusti. Vsadki so običajno nameščeni v določenem vzorcu, ki omogoča optimalno porazdelitev obremenitve na čeljusti. »Tako imenovana oskrba all on 4, 5, 6 oz. x je primerna za brezzobe oz. delno brezzobe paciente. Predstavlja sodobnejšo alternativo klasični protezi. Kirurg v enem obisku odstrani vse slabe zobe in vstavi od 4 do 6 vsadkov, na katere nato čvrsto prezvijačimo nove zobe. Take ‘privijačene proteze’ pacient sam ne more snemati, občutek zob je čvrst, trden kot pri lastnih naravnih zobeh. Prav tako pri rešitvi all on v nasprotju s klasično protezo ni elementov, ki bi pokrivali nebo oz. v spodnji čeljusti segali pod jezik.

Prednosti te metode so, da pacient hitro in na cenovno dokaj ugoden način (v primerjavi z mostovi na vsadkih) pride do fiksnih zob in ponovno lepega nasmeha,« nam je pojasnil Oblak. Ta tehnika je torej posebej zasnovana za paciente, ki imajo izgubo zob in so morda izgubili del kosti v čeljusti. Gre za eno novejših inovativnejših tehnik za implantacijsko-protetično rehabilitacijo čeljusti, ki omogoča, da tudi v primerih zelo slabe kostne strukture, pacient dobi rešitev praktično v enem dnevu. Sam postopek naj bi trajal približno dve uri.

Pomembno je omeniti, da je za metodo all on 4 ključnega pomena kvalificiran strokovnjak, ki jo opravlja. Za razliko od drugih tehnik protetiranja all on 4 zahteva, da se vsadki namestijo v skladu s točno določenimi pravili. Vsadki so postavljeni v sprednji del čeljusti, kjer kakovost in količina kosti omogočata njihovo namestitev in stabilnost. Po samo treh mesecih se začasni most zamenja s trajnim implantatskim mostom. Ena od pomembnih značilnosti te rešitve je vez med vsadkom in mostom. Medtem ko je v večini drugih implantacijsko-protetičnih mostov most pritrjen neposredno na vsadke, so pri tehniki all on 4 uporabljeni posebni vijaki, ki ustvarjajo to vez. Velika prednost te tehnike je tudi v tem, da se v primeru poškodbe katerega koli zoba z mostu, most odstrani na zelo preprost in neboleč način, zob se popravi v le pol ure. Uspešnost teh postopkov naj bi bila zelo visoka, približno 98-odstotna.

Matjaž Oblak še dodaja: »Da bo takšen izdelek pacientu tudi na dolgi rok služil, mora biti izdelek pravilno izgotovljen, da omogoča dobro čiščenje ob zobnih vsadkih. Takšno protezo mora terapevt na kontroli vsaj enkrat na letno odviti in preveriti vezne elemente s samimi vsadki. Za vse paciente ta metoda ni najprimernejša, kajti za oskrbo je včasih treba nivelirati nekoliko več kostnine. Zato ponovno poudarjam, da se odločamo za vsakega pacienta specifično na podlagi kliničnega pregleda, analize fotografij in rentgenskih posnetkov, digitalnega načrtovanja in temeljitega pogovora. Prav tako je rešitev manj primerna za paciente s slabšo ustno higieno.«

ABC

A Manjkajoči zob je dobro nadomestiti.

B Zobni mostički cenejši, hitrejši, a poškodujejo tudi zdrave zobe.

C Zobni vsadki odpornejši, bolj naravnega videza, vendar dolgotrajni in zahtevajo operacijo.

Ne spreglejte

V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več