Ste se že kdaj zazrli v roke sogovornika in opazili luskinasto kožo ter pomislili, kaj pa je to, včasih celo, joj, da se ne bom nalezel. Mnogi ste sicer že slišali za luskavico oziroma psoriazo, lahko pa sodite tudi med 40 tisoč ljudi, ki se v Sloveniji soočajo s to boleznijo, ki nikakor ni nalezljiva, žal pa tudi ne ozdravljiva. Zanimivo je, da se lahko pojavi kadar koli, od česa pa je to odvisno, smo med drugim vprašali doc. dr. Nado Kecelj Leskovec, dr. med., specialistko dermatovenerologije, flebologinjo, ki nam je zaupala še marsikatero zanimivost.
Avtorica: Katja Štucin
Za začetek bi vas prosila, da nam orišete, kako se luskavica izrazi. Omenila sem že luskinasto kožo denimo na rokah, kje na telesu se lahko še pojavi in kakšni so pravzaprav simptomi?
Naj takoj na začetku poudarim, da luskavica ni nalezljiva bolezen, ima pa kroničen potek in velikokrat poteka v blagi oziroma zmerni obliki. Dolgo smo mislili, da se luskavica izrazi le na koži in pri 30 % obolelih tudi na sklepih. Danes vemo, da je del sistemske vnetne bolezni, ki se lahko izrazi tudi na nekaterih drugih notranjih organih. Poleg vnetja sklepov jo povezujemo z vnetjem črevesja, očesa, zvišanim krvnim tlakom, debelostjo in depresijo.
Večina bolnikov ima tako imenovano navadno luskavico ali luskavico v plakih, kjer vidimo po koži komolcev, kolen, v lasišču in v ledvenem predelu rdeče plošče s srebrnkastimi luskami. Posebna oblika luskavice je omejena samo na dlani in stopala, kjer lahko vidimo luske ali pa gnojne mehurčke na pordeli koži. Redko se razvije najtežja oblika, kjer je vsa koža pordela, lahko je posuta tudi z gnojnimi mehurčki. Spremembe so lahko tudi na nohtih – od vdolbinic, oljnih madežev, do odstopanja nohta, ki je lahko tudi zadebeljen in rumenkasto obarvan. Simptoma, ki spremljata bolnike z luskavico, sta srbež in pekoča bolečina.
Pa je pogosto posledica tudi srbečica? Morda vedno?
Srbež je simptom, ki je res pogosto pridružen luskavici, in poleg samega videza kože močno slabša kakovost življenja. Vpliva lahko na splošno počutje, vsakodnevne dejavnosti in spanje.
Omenjate posebno obliko luskavice, ki je omejena samo na dlani in stopala, kjer nastanejo luske ali gnojni mehurčki na pordeli koži. Je možno, da nastanejo samo enkrat letno, vendar več let zapored, da jih denimo sproži prvo spomladansko sonce? Govorimo v tem primeru o alergiji ali luskavici?
Na dlani in stopala je omejenih veliko dermatoz, ne samo palmo-plantarna luskavica ali luskavica dlani in stopal, ki se praviloma poslabša pozimi in poleti izboljša. Bolezen dlani in stopal, ki se pojavlja v toplejših mesecih in se kaže kot drobni srbeči vodeni mehurčki, ki se lahko združijo v mehurje, imenujemo dishiroza in ima različne vzroke vse od glivične okužbe do različnih vrst alergije. Včasih vzroka ne najdemo.
Bolezen se lahko pojavi kadar koli. Kateri so dejavniki tveganja?
Bolezen se lahko pojavi kadar koli, kljub temu pa poznamo dve starostni obdobji, ko se luskavica pojavi pogosteje, in sicer okoli 20. in okoli 50. leta. Luskavico podedujemo, torej je gensko pogojena, sprožilni dejavniki ali dejavniki tveganja pa so najpogosteje stresni dogodek, manjša poškodba, sončne opekline, lahko tudi blažja okužba, kot je na primer angina, po kateri velikokrat nastane kapljična luskavica.
Kako pa sploh diagnosticirate luskavico? Kakšne preiskave naredite?
Luskavico v večini primerov diagnosticiramo na osnovi pregleda, torej klinične slike, le redko potrebujemo dodatne preiskave, kot je histološka preiskava vzorca kože.
V Sloveniji ste diagnosticirali bolezen pri približno 40 tisoč ljudeh. Ali število skozi leta narašča, pada, ostaja na enaki ravni? Lahko izpostavite še nekaj statistike? Kakšna je pojavnost glede na spol in starost?
Za luskavico zboli po svetovnih podatkih od 1 do 11 % ljudi, v Sloveniji okoli 4 % odraslih. Vedno več bolnikov poleg osebnega zdravnika obišče tudi dermatovenerologa, saj so se možnosti uspešne terapije v zadnjem desetletju možno povečale. Glede na spol je pojavnost enaka, s starostjo pa zboli več ljudi.
Kako zelo je pomembna komunikacija med bolnikom in zdravnikom? Pridejo ljudje s to težavo po vaših izkušnjah kmalu po pomoč ali odlašajo?
Komunikacija med bolnikom in zdravnikom je zelo pomembna. Verjetno pridejo do zdravnika hitreje oboleli s težjimi oblikami luskavice kot tisti z blagimi oblikami. Za težjo obliko luskavice danes štejemo luskavico, ki prizadene več kot 10 % kože, če si predstavljamo, da je en odstotek kože kot velikost dlani s prsti. Upoštevamo tudi kakovost življenja, ki je lahko zelo zmanjšana pri hudi luskavici nohtov, lasišča ali pri prizadetosti spolovila pri tako imenovani inverzni ali obratni luskavici.
Omenjate navadno luskavico ali luskavico v plakih, kapljično luskavico, inverzno ali obratno luskavico, koliko vrst bolezni pravzaprav obstaja? Katera je najhujša oblika?
Luskavico kože delimo na tri glavne skupine, to so navadna, pustulozna in eritrodermična luskavica. Navadna luskavica je najpogostejša v plakih na značilnih mestih, kot so komolci, kolena, ledveni predel in lasišče. Če so plaki veliki kot kapljice in posuti po vsem telesu, govorimo o kapljični luskavici, če pa so plaki brez lusk razporejeni na neznačilnih ali obratnih mestih, kot so pregibi in spolovilo, govorimo o inverzni ali obratni luskavici. Pustulozna ali gnojna luskavica je lahko omejena na dlani in stopala ali pa razširjena na kožo vsega telesa, ki je pogosto tudi pordela in drobno luščeča. Slednja eritrodermična pustulozna oblika je najhujša oblika luskavice.
Ali vreme oziroma letni časi vplivajo na stanje bolezni? Ali mraz še bolj razdraži kožo? Prihajajo toplejši meseci, ko bomo vse bolj razgaljali kožo. Je bolje, da ljudje z luskavico zaščitijo svojo povrhnjico ali to ni potrebno?
Na izboljšanje luskavice ugodno vplivajo UV-žarki, kar izkoriščamo tudi za zdravljenje luskavice pozimi v obliki UVA- ali UVB-fototerapije, oziroma helio- in balneoterapije poleti na morju ali v toplicah, kjer kombinacija kopanja in zmernega sončenja izboljša luskavico. Zato se pri večini obolelih luskavica poleti izboljša, pozimi pa poslabša. V vsakem primeru je pomembno, da bolniki z luskavico poleg zdravilih krem ob poslabšanju uporabljajo tudi negovalne kreme, ki izboljšajo barierno funkcijo kože.
Kako dejansko poteka zdravljenje? Od česa je odvisna sama uspešnost?
Za zdravljenje blagih oblik luskavice uporabljamo zdravilne kreme in mazila. Poleg kortikosteroidov uporabljamo tudi kalcipotriol samostojno ali v kombinaciji. Za luščenje debelih psoriatičnih plakov uporabljamo salicilno kislino v različnih podlagah samostojno ali v kombinaciji s kortikosteroidi. Če je luskavica bolj obsežna, zdravimo s fototerapijo ali pa s konvencionalno sistemsko terapijo, med katero največkrat uporabljamo metotreksat. Če je ta terapija neuspešna ali pa obstajajo medicinski razlogi, da jo moramo prekiniti, lahko zdravimo z biološkimi zdravili, ki jih v Sloveniji zelo uspešno uporabljamo že več kot deset let.
Pravite, da za samozdravljenje tudi pri nas že daljše obdobje uporabljate biološka zdravila, seveda, če je to potrebno. Lahko potemtakem rečete, da vedenje o bolezni napreduje in da se zdravljenje pozitivno razvija?
V zadnjih letih se je razumevanje luskavice na celičnem in molekularnem nivoju zelo razmahnilo, posledično pa tudi razvoj zdravljenja z biološkimi zdravili in malimi molekulami. Če smo bili včasih zadovoljni, da se je luskavica izboljšala za 50 %, se z biološkimi zdravili lahko približano 75 ali celo 90 % izboljšanja. Kakovost življenja, samopodoba in tveganja za razvoj nekaterih drugih bolezni so se pri teh bolnikih zaradi novih možnosti zdravljenja spremenili na bolje.
Uvodoma sem nalašč omenila poglede ljudi, ko opazijo luskavico pri sogovorniku. Menite, da se dovolj govori o bolezni, da jo ljudje vse bolj poznajo in so bolniki posledično vse manj stigmatizirani?
Verjamem, da se danes govori o luskavici veliko več kot pred časom, morda tudi zato, ker so možnosti zdravljenja boljše. Upam, da so bolniki z luskavico manj stigmatizirani, vendar osveščanja in pogovorov ni nikoli preveč. K temu veliko doprinese tudi Društvo psoriatikov, ki je v Sloveniji dejavno že vrsto let.
Ta bolezen zagotovo vpliva na kakovost življenja, še posebej pri najstnikih, ki so bolj ranljivi. Kako njim in ostalim bolnikom strokovnjaki pomagate pri tem?
K sreči je otrok in najstnikov z luskavico manj kot v odrasli dobi, vendar so najstniki z luskavico še posebno zahtevni bolniki. Zdravimo jih po strokovnih priporočilih, vendar imamo pri uporabi sistemske terapije do 18. leta več omejitev kot pri odraslih. Poleg podpore medicinskega osebja je pomembno tudi razumevanje v družini in pri sovrstnikih.
Luskavica je kronična bolezen, se jo pa da omejiti oziroma se da z njo kakovostno živeti, kot ste že omenili. Kakšno je lahko najbolj optimistično stanje bolnika?
Luskavica je kronična bolezen, ki jo danes zelo uspešno zdravimo, zato je smiselno čim prej poiskati zdravnika, če je bolezen huda in kakovost življenja zaradi luskavice slabša. Pomembno je, da bolnika, ki potrebuje sistemsko zdravljenje, pregleda dermatovenerolog, oceni stanje luskavice in njen vpliv na kakovost življenja. Glede na vse našteto in na rezultate laboratorijskih preiskav se odločimo za zdravljenje, ki bo bolniku z luskavico prineslo največ koristi.
