Menstruacija je sprememba v ženskem telesu, ki se povprečno pojavi vsakih 28 dni. Povzročijo jo redne spremembe pri izločanju hormonov estrogena in progesterona v jajčnikih. Izločanje nadzoruje hipotalamus v možganih. Na njegovo delovanje lahko vplivajo čustveno razpoloženje, zaskrbljenost, svetloba, tema in časovne spremembe.
Mnoge ženske se ob menstruaciji srečujejo z različnimi težavami. Hormonski cikel se začne takoj po začetku mesečne čišče, ko začno nastajati manjše količine estrogena. V tej prvi estrogeni fazi, se količine postopoma večajo in dosežejo največjo količino pred ovulacijo, oz. 14 dni po prvem dnevu menstruacije. Ko se jajčece sprosti, se začne izločati progesteron, ki ga je največ nekaj dni pred začetkom naslednje menstruacije. V tej drugi progesteronski fazi se estrogen izloča manj, skupaj s progesteronom pa popolnoma presahneta nekaj dni pred naslednjo menstruacijo. Njuno hitro upadanje in popolno izginotje povzroči luščenje maternične sluznice in tok menstrualne krvi.
Avtor: Katja Mohorič
Nekdaj so mislili, da je menstruacija povezana s podnebjem. Dekleta, ki so živela v vročem podnebju, naj bi jo dobila prej, vendar so znanstvene raziskave v zadnjih desetletjih to ovrgle. Nasprotno so ugotovili, da dobijo menstruacijo prej tista dekleta, ki žive v boljših razmerah, kot pa tista, ki živijo v slabših. Danes jo dobijo povprečno v 13. letu, v prejšnjem stoletju pa so jo dobile v 15. letu. Zdravniki tako danes menijo, da je nastop menstruacije pogojen z družbeno-ekonomskim položajem staršev. Pojavi se približno sredi obdobja odraščanja.
Pred prvo menstruacijo
Prvo mesečno perilo je posledica sodelovanja štirih pomembnih telesnih organov: hipotalamusa, majhnega dela možganov, zakopanega globoko v možganih, žleze hipofize, ki je anatomsko povezana s hipotalamusom, jajčnikoma in maternico. Vplivi, ki jih medicina še ne zna pojasniti, spodbudijo hipofizo, da začne približno štiri leta pred nastopom prve menstruacije izločati nekakšne sproščujoče kemične snovi, ki pridejo po tankih arterijah v hipotalamus in povzročijo sproščanje več vrst hormonov: hormona za rast, ki povzroči hitrejšo rast telesa pred nastopom menstruacije, hormona za rast jajčnih foliklov in hormona za rast rumenega telesca, ki povzročijo ovulacijo.
Nastop plodnega obdobja
S pojavom menstruacije stopi odraščajoče dekle v plodno obdobje. Pri tem vsak mesec v enem izmed jajčnikov dozori in se sprosti jajčece. Maternica se v ta namen odebeli in pripravi na sprejem oplojenega jajčeca. Če do oploditve ne pride, se sluznica maternice odlušči. Pojavi se krvavitev – menstruacija. Nato se začne maternica pripravljati na začetek novega cikla, če bi prihodnji mesec prišlo do zanositve.
Kakšne spremembe doživi telo
Estrogen spodbudi debelitev nožnične sluznice. Pri tem se malo pred ovulacijo v nožnici povečata količina vlage in krvi. Progesteron sprošča rastoče mišice, v lojnicah povečuje količino loja in med ovulacijo dvigne telesno temperaturo za stopinjo. Pri ženskah, ki so dovzetne za herpes, to lahko spodbudi pojav izpuščaja. Sluz iz materničnega vratu je med ovulacijo redka, prožna in čista. Privlači semenčeca, ki zlahka prodrejo skoznjo, obenem pa lajša ovulacijo. Pod vplivom progesterona postane gosta, neprožna in motna. Semenčeca tedaj le stežka prodrejo skoznjo. Zaradi povečanih celic v mlečnih žlezah in kanalov v tkivu nabrekneta dojki in se odebelita. Postaneta mehki in težki. Bradavici ščemita in sta občutljivi na dotik.
Trajanje ciklusa
Menstruacijski cikel se začne prvi dan krvavitve in konča dan pred začetkom naslednje menstruacije. Zajame dneve krvavitve in vmesni čas med obema krvavitvama. Vmesni čas je lahko dolg od 24 do 34 dni, v povprečju pa 29 dni. Običajno je ritem pravilen, med boleznijo ali drugimi dejavniki, kot so utrujenost, zaskrbljenost ali potovanje v kraje, kjer velja drugačen čas, pa se lahko spremeni. Med doraščanjem je menstruacija velikokrat neredna, čas med krvavitvami pa daljši kakor pri odrasli ženski. Prvih nekaj let po nastopu menstruacije se krvavitve lahko pojavljajo samo dvakrat do trikrat na leto in so zelo močne. Kri ni vedno rdeča, lahko je rjava ali katranasta.
Neredna menstruacija
Večina žensk ima neredno perilo. Povprečno se cikli ponavljajo vsakih 24 do 34 dni. Krvavitev ponavadi traja 3 do 7 dni. Neredna lahko postane zaradi naslednjih dejavnikov: stres, nedohranjenost, kronično pomanjkanje železa, krvne bolezni, potovanje z nadzvočnim letalom, dolga izpostavljenost temi (ženske, ki živijo v arktičnih predelih, izgubijo menstruacijo za nekaj mesecev, ko je obdobje povečane teme).
Močne menstruacije
Pri močnih menstruacijah so krvavitve obilne, dolgotrajne in prepogoste. Če ženska izgubi preveč krvi, lahko postane slabokrvna. Močne menstruacije so lahko posledica debelega endometrija. Če je tkivo debelejše od običajnega, je krvavitev ob menstruaciji močnejša. Menstruacija se lahko podaljša ob stresu in če uspemo odstraniti vzrok, preneha tudi krvavitev. Če jo spremljajo bolečine, ki se z dnevi krepijo, krvavitev pa podaljšuje, so lahko vzrok vezivni vozliči na maternici. V takem primeru je potreben posvet z ginekologom. Povedati mu je treba tudi, če količina krvi med menstruacijo niha, saj je to lahko znak hormonskega neravnovesja.
Krvavitev med cikli
To je pogost stranski učinek kontracepcijskih tabletk. Ponavadi se pojavlja v prvih mesecih ali kadar pozabimo vzeti tableto. Krvavitev se pojavi, ker je potrebnega kar nekaj časa, preden lahko hormoni, ki jih tableta vsebuje, popolnoma nadzorujejo ovulacijo. Vzrok zanjo sta lahko tudi nedavno vstavljen maternični vložek ali fibroidi.
Cikli brez menstruacije
Poznamo primere, ko ženska nikoli ni imela mesečnega perila zaradi nekaterih dednih razlogov ali zaradi prenizke telesne teže. Če perilo izostane, takoj pomislimo na nosečnost. Če je ustrezni pregled ni potrdil, imamo opravka z drugimi vzroki. Lahko jo zavrejo določena zdravila, stres, sprememba telesne teže, ki je lahko povezana s hormonskim neravnovesjem, ali ko nehamo jemati kontracepcijske tablete. Lahko je ni zato, ker ni bilo ovulacije. To se pogosto zgodi pri nekaterih kroničnih boleznih, kot so bolezni ščitnice, slabokrvnost, tuberkuloza, …
Boleča menstruacija
Poznamo dve vrsti: primarno, ki ni bolezenska, in sekundarno, ki nastane kot posledica vnetja, nepravilne ali spremenjene lege maternice ali zaradi uporabe materničnih vložkov. Glede na raziskave je ta problem prisoten pri večini žensk v razvitih državah po svetu.
Pri bolečih menstruacijah se pojavijo hudi trebušni krči, driska, nadloga s sečnim mehurjem, občutljivost v mali medenici, napihnjen trebuh, boleče dojke, potrtost, razdražljivost, glavobol, bolečine v križu, siljenje na bruhanje, bruhanje in omedlevica. Bolečine se najpogosteje pojavijo v medenici, včasih tudi v bokih in hrbtu. Nekatere ženske so tako izčrpane, da prvih 24 do 36 ur niso sposobne opravljati običajnih opravil. Zdravila za lajšanje bolečin zavirajo čezmerno nastajanje določenih snovi, ki povzročijo bolečine. Od 70-90 % žensk je delovanje zdravil potrdilo, saj so omenjene težave izginile ali pa so se izrazito zmanjšale.
Kontracepcijske tabletke za lajšanje bolečin
Kontracepcijske tablete vsebujejo umetna hormona estrogen in progesteron, ki sta podobna pravim v jajčnikih. V telesu lahko spremenita hormonsko ravnovesje, zaradi česar jajčnika ne sprožata jajčec. Tablete poleg tega, da preprečujejo zanositev, obvarujejo žensko tudi pred krči in hudimi menstruacijskimi krvavitvami. Mesečno perilo tako lahko tudi predvidimo, da postane redno, pičlo in neboleče. Vendar vse ženske niso pripravljene jemati in ne vsi zdravniki predpisovati kontracepcijskih tabletk ali injekcij za 21 dni zgolj za zdravljenje motnje, ki traja le nekaj dni.
