Za to, da naši možgani ostanejo mladi in prožni še v pozna leta, smo odgovorni tudi sami. Pomeni, da na staranje lastnih možganov in upadanje kognitivnih sposobnosti lahko nekoliko vplivamo, lahko ga upočasnimo. V zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju imamo običajno dovolj izzivov v našem vsakdanjem življenju. V poznejših letih si te izzive moramo poiskati […]
Preberi večMožganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot deset dnevno. Možganska kap najbolj ogroža starejše, kadilce, bolnike z visokim krvnim tlakom, z visokimi ravnmi maščob v krvi ali dedno obremenjenostjo z aterosklerozo. Pri otrocih se pojavi izjemno redko. Avtorica: Maja Korošak […]
Preberi večMultipla skleroza je avtoimunska bolezen in natančni vzroki zanjo niso znani. Vemo pa, da so za nastanek multiple skleroze pomembni dedni dejavniki in vplivi iz okolja. Najpogosteje za multiplo sklerozo zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti. Incidenca in prevalenca sta odvisni od geografske širine in naraščata z oddaljenostjo od ekvatorja. Avtorica: Maja Korošak […]
Preberi večHrbtenica je nosilna kost našega telesa, saj povezuje spodnji in zgornji del trupa. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je nosilka našega življenja, saj je njeno živčevje – hrbtenjača – povezano z vsemi oživčenimi deli telesa in z vsemi organi. Staranje brez izjeme vpliva na obrabo hrbtenice, degenerativne spremembe na njej, zlasti bolečine v križu, […]
Preberi večOb Tednu možganov v tem mesecu, ki ga organizira društvo SiNAPSA, se ponovno lahko vprašamo, kaj sploh vemo o tem najpomembnejšem organu v človeškem telesu. Pravijo, da izrabljamo le manjši del možganov. Pa da je za dobro delovanje možganov zelo pomembno to, kaj jemo. Je stres za delovanje možganov resnično samo slab? Ali sodoben način […]
Preberi večPri nas možganska kap vsako leto prizadene približno 4000 ljudi. Najbolj ogroženi so starejši, kadilci, bolniki z visokim krvnim tlakom, z visokimi ravnmi maščob v krvi ali dedno obremenjenostjo z aterosklerozo. Pri majhnih otrocih se pojavi izjemno redko. Večjih razlik med moškimi in ženskami glede pojavnosti možganske kapi ni. Ker običajno ni vnaprejšnjih opozorilnih znakov […]
Preberi večValbone Bajrami, diplomirana socialna gerontologinja, ter Jerneja Bernot, diplomirana delovna terapevtka, sta zaposleni v Domu upokojencev Domžale. Z njima smo se pogovarjali o tem, kako se življenje starejšega človeka s prihodom v dom spremeni in kako skrbijo za osebe z demenco. »V starosti ljudem upadeta telesna zmogljivost in funkcionalna sposobnost, zato je pomembno, da so […]
Preberi večDemenca ne prizadene zgolj bolnika, ampak tudi celotno okolico, se pravi ljudi, ki bolnika z demenco obkrožajo, živijo z njim in skrbijo zanj. Gre namreč za kronično možgansko bolezen, ki vpliva na spomin, razumevanje, presojo pa tudi na govorno izražanje. Bolj ko bolezen napreduje, težje se je spopadati z omenjenimi posledicami. Pogledali smo v življenje […]
Preberi večDanes se je življenje oseb z demenco v veliki meri že izboljšalo. Razvile so se številne podporne oblike pomoči v skupnosti, ki svojcem pomagajo ob dolgoletni skrbi za osebo z demenco, domovi za starejše so postali sodobnejši in prilagojeni osebam z demenco, obolelim je na voljo več različnih dejavnosti in rekvizitov. Omeniti je treba tudi […]
Preberi večMožganska kap ne izbira. Prizadene lahko tako najmlajše kot tudi najstarejše. Običajno se ne najavi, ne potrka, pač pa pride nenadno in nepričakovano. Možganska kap tudi ne boli. Zato je še toliko pomembneje, da znamo prepoznati njene znake, ko se pojavi. Bolnika je namreč treba čim prej prepeljati v bolnišnico, da na možganskem tkivu ne […]
Preberi večTa spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, analizo uporabe, in funkcionalnosti. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Dovoli vse piškotkePrilagodi nastavitve