Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Koža je največji organ našega telesa, ki prekriva notranje organe in igra pomembno vlogo pri njihovi zaščiti. H koži »spadajo« tudi lasje, nohti, dlake ter žleze lojnice in znojnice. Za kožo so najpomembnejši vitamini A, C, E in F, ki delujejo kot antioksidanti, pomembno vlogo pa imajo tudi vitamin D in vitamini skupine B.

 

Vitamin A

Vitamin A, pravijo mu tudi »lepotni vitamin«, je topen v maščobi in ne v vodi. Izničuje proste radikale pri izpostavljenosti UV-sevanju, pomaga pri ohranjanju sijoče in napete kože ter tako preprečuje njeno staranje in kožnega raka. Poleg tega izboljšuje sposobnost zadrževanja vode v koži, povečuje elastičnost in aktivnost encimov v koži, izboljšuje prekrvavitev, zgladi manjše gubice, stimulira sintezo kolagena in sproža nastanek novih kapilar. Med drugim tudi zmanjšuje pigmentacijske spremembe na koži, pospešuje rast kože in las ter pomaga tako pri celjenju raznih ranic na koži kot pri celjenju kože, ki so jo poškodovali UV-žarki. V večjih odmerkih pa ga (predvsem v kozmetičnih salonih) uporabljajo tudi za odstranjevanje oz. zdravljenje aken in mozoljev. Ni pa dober le za kožo, saj krepi tkivo in spodbuja zdrave zobe, zmanjšuje pa celo kopičenje odvečne maščobe.

Rumeno-oranžno sadje in zelenjava vsebuje veliko vitamina A, npr. brstični ohrovt, brokoli, korenje, zelena solata in špinača, od sadja pa večinoma papaje, lubenice, dinje, marelice ter še nekatere druge. Vitamin A je prisoten tudi v jajcih, sladkem krompirju, mleku, jetrih in ribjem olju.

 

Vitamini C, E in F

Najbolj poznan in vodotopen antioksidant je askorbinska kislina oziroma vitamin C. Pomemben je za številne procese, ki potekajo v našem telesu, zavidanja vreden vpliv pa ima tudi na našo kožo. Pospešuje nastajanje kolagena, ki ima bistven pomen pri čvrstosti kože. Poleg tega pospeši celjenje ran na koži in poškodbe zaradi izpostavljenosti UV-sevanju, gladi gube, zmanjšuje vnetja ter uravnava pigment. Kakor vitamin A tudi askorbinska kislina preprečuje učinke prostih radikalov, posledično pa upočasnjuje staranje kože. Uživanje zadostne količine vitamina C tudi zmanjšuje tveganje za nastanek raka ter bolezni srca in ožilja. Največ ga najdemo v sadju in zelenjavi, natančneje v pomarančah, kivijih, dinjah, cvetači, brokoliju, jagodah, papriki, ohrovtu, krompirju in agrumih.

Vitamin E ima sposobnost vezave vlage lipidov in lipoproteinov celičnih membran, zato lahko hkrati varuje celične membrane in vlaži kožo, povečuje njeno elastičnost ter preprečuje njeno staranje zaradi oksidacije. Najpomembnejši viri tega vitamina so stročnice, oreščki, brokoli, ohrovt, žita (polnovredno zrnje, pšenični kalčki), pa tudi avokado ter sončnično in deviško olivno olje.

Kot antioksidant deluje tudi vitamin F oziroma tokoferol ali tokotrienol. Kožo hrani in pomaga pri obrambi telesa pred prostimi radikali, posledično pa upočasnjuje staranje kože. Najbolj je koncentriran v rastlinskem olju in živalski masti.

 

Vitamina D in B

Čeprav so antioksidanti pomembni in imajo za telo veliko dobrih lastnosti, uživanje samo teh za lepo in zdravo kožo ne bi bilo dovolj. Naš največji organ namreč potrebuje še nekatere druge vitamine, prav tako pa tudi maščobe in minerale.

Najbolj pomembni so vitamini iz skupine B oz. B-kompleksa, predvsem B2, B3, B5, B6, B8 in Vsi vitamini iz te skupine imajo nekatere podobne lastnosti in jih ponavadi najdemo skupaj tudi v hrani. Čeprav spadajo med pomembne »krivce« za zdravo kožo, pa so še pomembnejši za odpravljanje stresa in pravilno delovanje prebavnega trakta.

Vitamin B2 (riboflavin) deluje kot prenašalec vodika in izredno pripomore k zdravi koži, lasem in nohtom, preprečuje pa tudi kožna vnetja.

Vitamin B3 (nikotinska kislina) izboljša stanje kože, saj koristno vpliva na njen zdrav videz, prav tako pa je pomemben tudi za normalno delovanje živčnega sistema in možganov.

Vitamin B5 (pantotenska kislina) uravnava vlago v koži, pomaga pa tudi pri obnavljanju poškodovanih celic.

Vitamin B6 je pomemben faktor pri občutljivi koži. Uravnava prekrvavljenost in izboljšuje njen tonus.

Precej pomembno vlogo igra še vitamin B8, bolj znan kot biotin ali vitamin H. Ima veliko funkcij, med drugim pomaga pri presnovi in razgradnji beljakovin v aminokisline, pri sintetiziranju askorbinske kisline ter ohranjanju zdrave kože. Preprečuje namreč kožna vnetja, osivelost in plešavost ter odstranjuje ekcem.

Za zdrav in gladek videz kože pa je najpomembnejša članica iz skupine vitaminov B–  paraaminobenzojska kislina. S pomočjo te kisline lahko namreč odložimo nastanek gub na kasnejši čas, pripomore pa tudi k lepšim lasem.

Največ vitaminov B-skupine najdemo v pivskem kvasu, mleku, siru, jogurtu, ribah, listnati zelenjavi, rumenjaku, šampinjonih, jetrih, žitnih kalčkih in polnovrednih žitih, cvetači, sojini moki, ledvicah, rižu, soji, kikirikijih, fižolu in blitvi.

Vitamin D, ki ga največ dobimo s sončno svetlobo ter z mlečnimi izdelki, ribami in žiti, vpliva na kožo neposredno: sodeluje pri nastanku zaščite pred UV-žarki – pigmenta.

 

Maščobe in minerali, ki jih koža potrebuje

Naša koža poleg vseh vitaminov nujno potrebuje tudi minerale in nekatere maščobe. Predvsem pri slednjih moramo biti previdni, saj niso vse maščobe dobre. Pravzaprav potrebuje koža le eno vrsto maščobnih kislin, in sicer omega-3. Gre za nenasičene maščobe, ki ščitijo kožne celice in ohranjajo celično membrano zdravo. To upočasnjuje staranje kože, saj bo zaradi zdrave in močne membrane koža tudi z leti ostala bolj napeta. Tipični pojav pri ljudeh, ki jim primanjkuje omega-3 maščobnih kislin, je tudi izsušena in suha koža. Dobri viri omega-3 maščobnih kislin so laneno in repično olje, soja, orehi, pšečnični kalčki. Manj teh maščob je v različnem sadju in zelenjavi, fižolu ter nekaterih ribah, npr. lososu, sardelah, slanikih in skušah.

 

Od mineralov so za kožo najpomembnejši cink, baker in selen.

Baker spodbuja nastajanje zaščitnega pigmenta, veziva in hemoglobina. Če ga je v telesu premalo, lahko pride do okvar v pigmentaciji in laseh. Slednji postanejo manj odporni in se pospešeno cepijo. Največ bakra najdemo v govedini, jetrih, perutnini, slivah, bananah, arašidih, sončničnem semenu, grahu, soji, kvasu, orehih ter sezamu.

 

Zelo pomemben je tudi cink, ki je sestavni del encimov in se nahaja praktično v vseh tkivih našega telesa, a v manjših količinah. V dermatologiji ga radi uporabljajo kot pomoč pri zdravljenju aken in herpesa, pa tudi pri celjenju ran, saj preprečuje motnje celjenja. Poleg tega pomaga tudi pri nastajanju kolagena in elastina, omogoča obnovo DNA ter upočasnjuje plešavost. Pomanjkanje se kaže v obliki kožnih vnetij in izpadanja las. Največ cinka najdemo v mesu, morski hrani, jetrih, kvasu, jajcih, bučnih semenih ter žitnih kalčkih.

 

Selen deluje proti prostim radikalom in s tem zmanjšuje staranje kože. Če ga je v telesu preveč, lahko pride do zastrupitve. Največ selena najdemo v morski hrani, tunah, ledvicah, rjavem rižu in žitnih kalčkih, jetrih, česnu, čebuli ter brokoliju.

 

Nekaj nasvetov za nego kože jeseni

V zgodnjih jesenskih mesecih je najbolj pomembno vlaženje kože, saj se je zaradi izpostavljenosti soncu, vročini ter slani in klorirani vodi čez poleteje močno izsušila. Najučinkovitejši recept za vlaženje so različni losjoni oz. mleka za telo, s katerimi se namažemo po prhanju. Dober »vlažilec« pa so tudi termalne vode, ki kožo pomirjajo, krepijo, preprečujejo njeno prehitro staranje ter zavirajo nastanek gubic.

 

Ob koncu poletja je koža navadno bolj mastna, kar je posledica visokih temperatur. Kot posledica mastne kože pa se kaj hitro pojavijo pordelost, ogrci in akne. V dve skodelici vode vsujemo čajno žličko soli. V raztopino pomočimo kos vate in jo za 3 minute položimo na prizadeti del kože. Nato s suho vato vtremo še preostanek.

 

Za jesenske dni sta zelo primerni maska z medom in hranilna maska, ki jo na obraz nanesemo do dvakrat tedensko po uporabi pilinga.

Masko z medom pripravimo tako, da zmešamo žlico medu, žlico kisle smetane in kos naribane melone. Masko nanesemo na obraz in jo pustimo 15–20minut, nato pa speremo z vodo.

Hranilno masko naredimo tako, da žlici medu dodamo rumenjak, žlico olivnega olja in svež grozdni sok. Masko nanesemo za 15 minut na obraz.

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več