Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Za večino ljudi so prazniki dobrodošel čas v letu, saj pomenijo dopust, počitek, druženje s prijatelji in družino.For many people, it is a time filled with sadness, self-reflection, loneliness, and anxiety . Za mnoge ljudi pa je to najbolj žalosten in depresiven čas. Pri tem ni izvzeta nobena starostna in socialna skupina, lahko so prizadeti otroci, mladostniki, invalidi, bolni, stari, revni in bogati.

Avtorica: Miranda Krašna, univ. dipl. soc. del., spec. psihoterapije

Kako se bomo odzvali med prazniki, je odvisno od naše zmožnosti prilagajanja.

Vsaka sprememba zahteva prilagajanje, tudi prehod iz dela v prosti čas in obratno. Pogost razlog, ki lahko pripelje do poslabšanja razpoloženja, so nerealna pričakovanja, običajno pa so razlogi bolj skriti.

Pri ljudeh, ki si z umikom v delo blažijo svoje stiske, utegne odsotnost delovne strukture nadomestiti občutek izoliranosti in osamljenosti. Nekateri ljudje se v odsotnosti obveznosti soočijo s svojo notranjo praznino, ki sproži potrtost ali tesnobo. Da bi se izognili praznini, si poskušajo praznike zapolniti z vsakovrstnimi dejavnostmi.
Do motenj razpoloženja pride tudi pri tistih, ki živijo v konfliktnih odnosih, zaradi česar jim delovno okolje pomeni zavetje pred težavami. Med prazniki vse priplava na površje, povečajo se občutki nezadovoljstva in ujetosti v razdiralne odnose.

Osamljena oseba ni nujno v resnici fizično izolirana in sama. Pogosto živi v čustveno odmaknjenih medosebnih odnosih, v nerazumevajočem okolju in z občutkom, da ne spada v to okolje. Vase zaprti in manj družabni ljudje utegnejo povečano pričakovanje ali zahteve drugih doživeti kot pritisk, ki jih spravi v stisko. Še bolj se umaknejo vase, ob tem pa doživljajo nemoč, negotovost ali tesnobo.

Kronična osamljenost pripelje do zmanjšanja samozavesti in depresije.

Osamljenost je občutek, ki ga izkusi vsak človek, ko pride do motenj življenjskega ritma: selitev, prekinitev odnosov, konflikti, prenatrpanost z delom, vse to povzroča občutke odtujenosti in zapuščenosti, ki pa praviloma ne trajajo dolgo. Če negativni občutki trajajo, je to znak, da nekaj ni v redu. Težava je lahko v našem družabnem obnašanju, nekateri ljudje odbijajo druge, pa se tega niti ne zavedajo. Okrog sebe postavijo bodečo žico, ki že v začetni fazi odvrača druge ljudi, da bi se jim približali. Vprašajmo se, kako se obnašamo do drugih. Smo rezervirani in hladni?  Potem se tudi drugi tako obnašajo do nas. Osamljenost najlažje premagamo, če ravnamo po pravilu: »Delaj drugemu to, kar želiš, da bi drugi delal tebi.«

Ne pričakujte, da bo osamljenost izginila čez noč, bodite aktivni in vztrajni. Ne pričakujte od drugih, da se bodo takoj odzivali, kot si želite, ali celo, da morajo oni poskrbeti za vas – sami ste odgovorni za svoje ravnanje.

Ljudje pogosto izberejo osamljenost namesto druženja.

Način življenja in tehnološke inovacije, ki nam dajejo lažni občutek bližine, mnogokrat fiktivno zmanjšujejo željo po druženju. Gledamo televizijo, se pogovarjamo po omrežju, igramo videoigre in sedimo pred računalnikom, s tem zatiramo željo po zbliževanju. Ko televizor in računalnik izklopimo, smo spet osamljeni.

Nekateri si želijo partnerske zveze samo zato, da ne bi bili več osamljeni. Dober partner, ki nas ima rad, nas lahko zelo osreči, vendar partner ni zdravilo za osamljenost. Veliko parov ima resne težave v komunikaciji in so najbolj osamljeni ljudje na svetu. Spremenite svoje poglede na življenje pred začetkom novega odnosa, samo tako boste zgradili močen temelj za srečno partnerstvo.

Biti sam še ne pomeni osamljenosti

Nekateri ljudje izberejo bolj samotno življenje ali pa ga občasno potrebujejo, saj jim samota pomaga, da se napolnijo z energijo. Ti ljudje imajo učinkovito in bogato notranje življenje, znajo si osmisliti čas in imajo razvito kapaciteto za »biti sam«.

Stress and depression can ruin your holidays and hurt your health.Being realistic, planning ahead and seeking support can help ward off stress and depressThe holiday season often brings unwelcome guests — stress and depression.Prazniki pogosto prinašajoAnd it’ vrtoglavo paleto zahtev, But with some practical tips, you can minimize the stress that accompanies the holidays.vendar z nekaj praktičnimi nasveti lahko zmanjšamo stres. Nazadnje lahkoYou may even end up enjoying the holidays more than you thought you would.NazadnjeNaakjgfjg-nnnnnnjjdanskj v praznikih uživamo in to celo bolj, kot smo pričakovali. 

Nasveti za preprečevanje počitniškega stresa in depresije:

  1. Make realistic expectations for the holiday season.Prevzemite nadzor nad prazniki.
  2. Imejte realistična pričakovanja in cilje, naredite seznam prednostnih nalog in načrtujte. This can help make holiday tasks more manageable.
  3. Don’t let the holidays become something you dreaNe prevzemajte več odgovornosti, kot zmorete.
  4. Spremljajte izdatke in razmislite, koliko denarja si lahko privoščite za darila. Ne poskušajte kupiti sreče s poplavo daril.Overspending can lead to depression when the bills arrive after the holidays are over.Prazni računi lahko privedejo do depresije in stresa.
  5. Ne porabite vse energije v enem samem dnevu.
  6. Omejite pitje, saj prekomerno pitje poveča občutke Poskrbite za zdravo prehrano, veliko spanja in redno telesno aktivnost.
  7. Naučite se reči ne. Prijatelji bodo razumeli, če ne morete sodelovati v vsakem projektu. Live and enjoy the present.
  8. Poskusite sprejeti družinske člane in prijatelje takšne, kot so, čeprav ne živijo po vaših pričakova Set aside grievances until a more appropriate time for discussion.njih.
  9. Priznajte si svoje občutke. Ne morete se prisiliti, da bi bili srečni samo zato, ker so prazniki.
  10. Če ste sami, poskusite s prostovoljstvom in pomagajte drugim. To je dober način za dvig samozavesti in širitev socialne mreže.
  11. Poskusite nekaj novega,Celebrate the holidays in a new way.bodite odprti, najdite nove načine povezovanja. Poiščite družabne skupine, skupine za samopomoč, ki They can offer support and companions nudijo podporo in nova prijateljstva. Volunteering your time to help others also is a good way to lift your spirits and broaden your friendships.
  12. Poiščite stare, izgubljene prijatelje.
  13. Poiščite nekaj, kar vam zmanjšuje stres, prečistite svoj um in poskrbite za notranji mir (glasba, masaža, knjiga …).
  14. Poiščite strokovno pomoč psihoterapevta.

 

December 2015

 

Ne spreglejte

V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več